Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. S to odločitvijo se je odprla pot za izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu sodišču, je sporočil zvezni notranji minister Zoran Živković.
Izročitev Miloševića naj bi bil eden izmed pogojev za sodelovanje nekaj zahodnih držav na donatorski konferenci 29. junija, na kateri si jugoslovanska vlada obeta več kot milijardo dolarjev pomoči. ZDA so udeležbo na konferenci v Bruslju odkrito pogojevale z Miloševićevo izročitvijo. Kar utegne pomeniti, da bo Beograd moral do začetka donatorske konference narediti več kot zgolj urediti zakonsko podlago za izročanje državljanov. Po nekaterih informacijah se ZDA namreč še niso odločile, ali se bodo udeležile konference.
Na sobotni seji vlade niso sodelovali člani črnogorske Socialistične narodne stranke (SNP), ki so v primeru sprejetja odloka zagrozili z odstopom iz vlade. Vlada ZRJ se je zatekla k sprejetju odloka, ker črnogorska SNP ni pristala na zakon, ki bi omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov. Na sedežu stranke v Podgorici so še pojasnili, da bo glavni odbor SNP sprejel končno odločitev o ponujenih odstopih.
Socialistična stranka nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića je napovedala, da se bo na ustavnem sodišču pritožila proti sprejetemu vladnem odloku. Odločitev jugoslovanske vlade, ki omogoča Miloševićevo izročitev haaškemu sodišču, pa so medtem pozdravili v Londonu in Washingtonu.
Jugoslovanska ustava, ki je bila sprejeta pred ustanovitvijo haaškega sodišča, prepoveduje izročitev državljanov ZRJ drugi državi, haaško sodišče pa je organ Združenih narodov in ne sodišče kake druge države. ZRJ je kot država članica te mednarodne organizacije dolžna v skladu s 25. členom ustanovne listine ZN spoštovati odločitve VS ZN. Upoštevajoč dejstvo, da je bilo sodišče v Haagu ustanovljeno z resolucijo VS ZN 827 leta 1993, mora ZRJ avtomatično spoštovati to resolucijo ZN kot veljavno odločitev te mednarodne organizacije.
Javna podpora za Miloševićevo izročitev naj bi v zadnjem času naraščala, saj je vse več dokazov o srbskih zločinih na Kosovu in poskusov oblasti, da jih zakrijejo, postalo javnih. Odvetniki Slobodana Miloševića pa za njegovo izpustitev iz pripora pripravljajo ponudbo plačila varščine v višini 250 milijonov mark.
