Inštitut za kulturo so slavnostno odprli direktorica inštituta in kulturna atašejka v Ljubljani Carla Maria Burri, državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri ter slovenski minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel. V nagovoru je Burrijeva poudarila, da se je ideja za odprtje inštituta porodila lani, saj je bilo povpraševanje po kulturnem inštitutu vse večje. Poleg jezikovnih tečajev bodo februarja na inštitutu začeli z organizacijo konferenc in postavitvijo razstav. Še posebej je za inštitut in njegove obiskovalce pomembna knjižnica, za katero direktorica dodaja, da še ni izpopolnjena, kljub temu, da je iz Italije prejela že mnogo knjig, videokaset in zgoščenk. Za najmlajše ljubitelje italijanskega jezika in kulture je odprta knjižnica, načrtujejo pa tudi učenje italijanščine preko igre. Inštitut za kulturo bo vsako leto podeljeval nagrado za prevod iz italijanskega jezika v slovenski jezik in obratno ter na tak način vzpodbujal k delu mlade prevajalce.
Ranieri je k temu dodal, da bo inštitut utrdil vezi večstoletne skupne kulture, ki je izraz medsebojnega vpliva ter omogočal lažji in bolj odprt dialog med sosednjima in prijateljskima državama.
V stavbo, kjer so prostori inštituta, je zahajal tudi Prešeren, česar se je v svojem govoru spomnil minister Rupel. Dejal je, da je imel Prešeren svoje vzornike v velikih duhovih italijanske kulture kot so Petrarca, Tasso in Dante. Eno ključnih vlog bo pri duhovni izgradnji inštituta odigral Ciril Zlobec, ki je dobro poznan tako znotraj slovenskih kot tudi italijanskih kulturnih krogov. Rupel dosedanje kulturno sodelovanje med deželama označuje kot "bogato, lepo in dobro", hkrati pa je ob tej priložnosti opozoril na čimprejšnje sprejetje globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Zunanji minister upa, da bomo imeli tudi Slovenci kmalu kulturnega atašeja v Rimu.
Direktorica Burrijeva je obljubila, da bodo v kratkem postavili svojo stran na medmrežju, kjer bodo uporabnikom dostopne vse informacije v zvezi z inštitutom.
