FOTO in VIDEO: Preživeli leto po brodolomu Coste Concordie: Še vedno imamo nočne more

Mineva leto dni od dneva, ko je ob italijanskem otoku Giglio nasedla in potonila ladja za križarjenje Costa Concordia. Ob obletnici, ko so se v Italiji spomnili vseh, ki so v nesreči izginili, je poveljnik civilne zaščite Franco Gabrielli dejal, da je najhuje to, da v letu dni niso našli in vrnili družinam trupel dveh utopljenih. "To trpljenje ne bo nikoli izginilo. Dejstvo, da nismo našli dveh pogrešanih, je negativna bilanca celotne zgodbe. Ampak vem, koliko truda so vložili reševalci v tistih dneh in trenutkih," je dejal na srečanju z novinarji na Gigliu. Spomnil je tudi, da je Italija nekatere tuje države zaprosila za pomoč "v upanju, da bi lahko kdo ponudil boljšo pomoč. A izkazalo se je, da je bilo tisto, kar smo sami storili, najboljše, kar je bilo mogoče storiti. Na žalost pa ni bilo dovolj," je še povedal.

V spomin na žrtve brodoloma so pripravili mašo in spominsko slovesnost, žrtev pa so se spomnili tudi z minuto molka. Žrtvam se je poklonil tudi predsednik Italije Giorgio Napolitano, ki je izrazil sočutje tistim, ki jih je nesreča, katere dramatične podobe so še vedno žive v spominu cele države, zaznamovala.

Tragedija, ki je vpleteni ne bodo nikoli pozabili

Ob obletnici tragedije so na površje spet privreli spomini, pravijo mnogi, ki so prišli na otok. "Še vedno imam nočne more," je priznal Albert Karianis, 60-letni preživeli potnik iz Marseilla.

Nesreče pa niso pozabili niti prebivalci otoka Giglio, ki takrat nesrečnim potnikom niso obrnili hrbta, ampak so storili vse, da bi jim pomagali.

Tiziana Pavoni, lastnica bara Ferraro se je tako ob obletnici spomnila, kako je takrat v lokalu preživela celo noč. "Topli napitki, konjak, pivo, vaflji, čokolade … Prav vse sem razdelila. Lokal je ostal odprt celo noč, da so bili ljudje lahko na toplem," je povedala.

Aldo Bartoletti je bil med tistimi, ki so pomagali na kraju nesreče. "Vkrcal sem se na enega od prvih čolnov, ki so odhiteli na pomoč. Iz vode sem pomagal potegniti 174 ljudi. Takrat nisem razmišljal o nevarnosti. Na ladji sem vztrajal tudi, ko se je že nevarno nagibala. Pozneje so mi povedali, da sem tvegal lastno življenje," pravi.

Na pomoč ponesrečencem sta odšla tudi 54-letna Caterina in 61-letni Fabio Pellegrini. "Ko sva videla jokajoče, premražene in prestrašene ljudi, sva enostavno morala pomagati. Spomnim se nemške potnice Marlies. Bila je v šoku in je iskala moža. Pomagala sva ji ga iskati vso noč. Ko sva bila že midva prepričana, da je mrtev, smo ga le našli. Živega. Zatočišče je našel v cerkvi."

Prav župnik na otoku Giglio Don Lorenzo je bil med tistimi, ki je pomagal največ žrtvam. "Takoj, ko sem videl, kaj se je zgodilo, sem odprl cerkev. 450 ljudi je ležalo, sedelo ali stalo v našem svetišču. Večinoma so bili napol goli. Razdelil sem jim vsa svoja mašna oblačila in z njimi molil," se spominja.

Podžupan Giglia Mario Pellegrini je bil med tistimi, ki so bili trdno odločeni, da bodo poskrbeli, da bo brodolom terjal čim manj življenj. "Ko sem bil star pet let, je v ladijski nesreči umrla moja mama, zato sem vedel, kako se počutijo sorodniki potnikov. Čeprav je bila popolna norost, sem splezal na ladjo, ko se je ta že močno nagibala. Okoli petih zjutraj sem s krova rešil starejši par. Bil sem zadnji, ki je s krova ladje odšel živ," je povedal.

Jeza zaradi spominske slovesnosti in odškodnin

Precej razburjenja pa je povzročila celo sama spominska slovesnost, saj je družba Costa preživelim "pisno svetovala", naj ne hodijo na spominsko slovesnost, češ da na otoku ni dovolj prostora za vse.

Preživeli dvomijo o dobronamernosti pisma in pravijo, da so jim ga najbrž poslali zato, da bi bilo na spominski slovesnosti čim manj ljudi, torej tudi malo tistih, ki bi novinarjem opisovali pretresljive spomine.

Družba Costa Crociere med preživelimi potniki ni nepriljubljena le zaradi brodoloma, ampak tudi zaradi dogajanja, ki je sledilo nesreči. Med drugim je podjetje vsakemu preživelemu ponudilo 11.000 evrov odškodnine. "Očitno menijo, da je moje življenje vredno le 11 tisočakov," je povedala razočarana potnica križarke Violet Morra. Mnogi so zato odškodnino zavrnili in se odločili za tožbo zoper družbo.

Razbitina še vedno leži pred otokom

Medtem pa so se zvišali stroški odstranitve ladje. Izvorni projekt je predvideval, da bo potrebnih okoli 226 milijonov dolarjev, zdaj pa so morali k temu dodati še okoli 75 milijonov, je razkrilo podjetje Costa ob obletnici brodoloma. Potrdili pa so, da bodo ladjo odstranili predvidoma do konca poletja 2013, čeprav so opozorili, da se lahko rok še spremeni.

Ladja z več kot 4200 potniki je nasedla 13. januarja zvečer. V nesreči je umrlo 30 ljudi, kot smo že zapisali, sta dve osebi še vedno pogrešani. Kaj točno se je zgodilo, še vedno ni popolnoma jasno. Odgovorni še niso bili obsojeni. Od 12 oseb, ki so bile vključene v preiskavo, se jih bo moralo osem zagovarjati na sodišču. Kapitan ladje Francesco Schettino je glavni obtoženec, med drugim pa ga tožilci bremenijo večkratnega uboja iz malomarnosti. Grozi mu 20 let zapora. Schettino se je opravičil brodolomcem, ki so preživeli, a je prepričan, da se je na usodno noč zgodilo veliko dogodkov, ki so sporni. Prepričan je, da se bo moral marsikdo opravičiti, saj ni zbežal z ladje, temveč se je trudil, da bi pomagal ljudem. Meni tudi, da so zatajili koordinatorji reševanja. Svojo plat resnice namerava razkriti v knjigi.

Poglejte si posnetek preiskovanja notranjosti Concordie, ki je nastal konec januarja 2012.