Ta za sezono od 1. oktobra letos do 31. marca 2001 predvideva skupni dovoljeni odstrel 2140 velikih kormoranov v 11 slovenskih lovsko-gojitvenih območjih, pri čemer se odstrel v nekaterih slovenskih območjih ne izvaja, v nekaterih pa je časovno bolj omejen. Kontinentalna podvrsta velikega kormorana, ki je bil pred desetletji po vsej Evropi ogrožena vrsta ptice, v Sloveniji od avgusta letos nima več status zavarovane vrste. Število teh ribojedih ptic se je namreč tako povečalo, da je prišlo do velike škode v ribogojstvu. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je januarja lani v Sloveniji naštelo 3942 velikih kormoranov, leta 1997 pa 3400.
Vlada je zato sprejela uredbo, s katero omenjena vrsta ptic od avgusta letos nima več statusa ogrožene živalske vrste. Hkrati s tem sklepom je vlada sprejela tudi sklep, da sprejme akcijski načrt upravljanja s populacijo velikega kormorana ter da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotovi pripravo in izvajanje ribiško-gojitvenih načrtov tako, da se bodo upoštevale ekološke zakonitosti vodnih ekosistemov.
Sicer pa so veliki kormorani še vedno razlog križanja interesov in trditev ribičev na eni strani ter ornitologov in naravovarstvenikov na drugi tako v Sloveniji, kot tudi drugje v Evropi. Niso si enotni v tem, ali kormorani že gnezdijo v Sloveniji ali ne, kolikšno škodo povzročajo ribištvu in kolikšna škoda bo povzročena z načrtovanim odstrelom.
