Vrhovna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte je dejala, da imajo zločini proti človeštvu, ki naj bi jih Milošević zagrešil, prednost pred korupcijskimi obtožbami, zaradi katerih mu nameravajo soditi v Beogradu. Če jugoslovanske oblasti Miloševića ne izročijo sodišču, bi to pomenilo, da ne želijo v celoti sodelovati s sodiščem, čemur pa bodo sledile posledice, še poudarjajo v Haagu. Do tega v trenutka sicer v Haagu še niso prejeli nobenih znamenj o tem, da bi jugoslovanske oblasti spremenile mnenje in pristale na to, da Miloševiću najprej sodijo v Haagu in šele nato v Beogradu.
Francoski predsednik Jacques Chirac je izrazil zadovoljstvo nad Miloševićevo aretacijo in nad dejstvom, da so se jugoslovanske oblasti odločile za demokratično in pravno pot, so sporočili iz Elizejske palače. Aretacijo je pozdravil tudi britanski zunanji minister Robin Cook, ki je dejal, da je "to pomemben korak, ki bo omogočil, da se Miloševiću in njegovim sodelavcem sodi zaradi zločinov, storjenih proti človeštvu".
Zadovoljstvo nad aretacijo je izrazil tudi nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki pa je ob tem poudaril, da Nemčija še naprej vstaja pri izročitvi Miloševića haaškemu sodišču.
Aretacija seveda najbolj odmeva med prebivalci nekdanjih jugoslovanskih republik. Novica o aretaciji ni presenetila nikogar v makedonski prestolnici. Premier in vodja vladajoče VMRO-DPMNE Ljubčo Georgijevski je dejal, da se ne želi vmešavati v zadeve drugih držav, posebej ne sosednje, poudaril pa je, da je Miloševič dobil kazen, ki si jo je zaslužil. Tudi vodja opozicijskih socialdemokratov Branko Crvenkovski meni, da je bil sedanji razplet neizbežen in koristen tako za Jugoslavijo kot za celotno regijo. V Skopju sicer krožijo različna mnenja o tem, kje bi bilo potrebno Miloševiču soditi. Čeprav makedonske oblasti priznavajo haaško sodišče, pa menijo, da je Milošević zagrešil največje zločine doma in bi mu zato morali soditi v Beogradu. Voditelji albanske skupnosti v Makedoniji medtem poudarjajo, da imajo največ zaupanja v haaško sodišče.
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je aretacijo pozdravil, obenem pa poudaril, da ni dovolj le sojenje Miloševiću zaradi finančnih goljufij. Po besedah vodje hrvaške diplomacije je nekdanji jugoslovanski predsednik eden od najbolj odgovornih za zločine, ki so bili zarešeni v zadnjem desetletju med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije, zato mora biti njegovo prijetje le prvi korak k izročitvi haaškemu sodišču. Prebivalci Zagreba pa menijo, da gre zgolj za prvoaprilsko šalo.
Predsednik predsedstva BiH Živko Radišić je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je aretacija Miloševića potekala mirno, saj to po njegovih besedah pomeni, da v Beogradu deluje pravna država in da nihče ne more biti nad zakonom. "Vsi moramo spoštovati ustavo in zakone, biti pa moramo tudi pripravljeni odgovarjati za svoja dejanja," je za jugoslovansko tiskovno agencijo Tanjug poudaril Radišić. Dodal je še, da je Miloševićeva aretacija močno sporočilo za vse, še zlasti pa za države, kjer je bilo in je še vedno precej zlorab moči in položaja. "Tudi v BiH in Republiki srbski obstajajo posamezniki, ki se neodgovorno obnašajo, zato je to močno sporočilo, ki pravi, da nihče ne more ubežati pravici," je menil.
V zvezi z obtožbami o vojnih zločinih, ki naj bi jih zagrešil nekdanji jugoslovanski predsednik, je Radišić dejal, da nihče ne more uiti odgovornosti za te zločine ter da je potrebno storiti vse za to, da bi tudi v BiH sprejeli standarde mednarodnega prava, krivci pa morajo odgovarjati za zločine nad človečnostjo ne glede na to, za koga gre.
Politične stranke kosovskih Albancev po aretaciji Miloševića vztrajajo, da mu je potrebno soditi na haaškem sodišču, kjer je obtožen za vojne zločine. Postopek proti Miloševiću zgolj na podlagi obtožb o politični korupciji je farsa, je stališče, ki so ga danes objavili v Prištini. Podpredsednik zmerne stranke LDK Naim Jerliu je pojasnil, da bo zanj Milošević aretiran tedaj, ko bo pred haaškim sodiščem. "Vsakega drugačnega koraka ne moremo gledati drugače, kot da gre za neizpolnjevanje beograjskih obvez glede sodelovanja s haaškim sodiščem," je dodal. Jakub Krasniqi, generalni sekretar stranke PDK, ki je izšla iz OVK, pa je poudaril, da se želi novo srbsko vodstvo s tem izogniti odgovornosti in pripraviti sodni proces v Beogradu kot farso.
Slovenski predsednik Milan Kučan je pozdravil vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki po njegovih besedah napoveduje, da bo pred sodiščem odgovarjal za svoja dejanja človek, ki je med povzročitelji dolgoletnega zla na Balkanu. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo ravnanja in odločitve novih demokratičnih političnih in pravosodnih oblasti v Srbiji znale določiti politiko, ki bo "prepoznavna alternativa velikosrbskemu konceptu, ki ga je surovo uresničeval Miloševićev režim, in tako pospešile vračanje Srbije v krog evropskih demokratičnih narodov". Slovenija se tega veseli in Srbijo pri tem podpira, je poudaril predsednik Kučan, kot so danes sporočili iz njegovega kabineta.
"Aretacija Slobodana Miloševića je pomembno dejanje v procesu razkrajanja anahronističnega avtoritarnega političnega koncepta na območju nekdanje Jugoslavije, katerega orodje in simbol je bil Milošević. Nepovratno s tem tudi Srbija vstopa v krog tistih, ki obžalujejo tragedije, ki jih je sprožil srbski velikodržavni nacionalizem," je poudaril predsednik Kučan. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo sodni postopki pred srbskimi sodišči in pred haaškim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije pripomogli k uveljavljanju spoznanja, da vojna hudodelstva, genocidi in sistematična kršenja človekovih individualnih in kolektivnih pravic danes ne morejo več ostati nekaznovana in skrita za sklicevanjem na suverenost države. To je po njegovem mnenju tudi opomin tistim v svetu, ki mislijo, da se lahko nekaznovano igrajo z usodami ljudi in narodov ter ogrožajo mir in varnost v svetu.
"Srbija vstopa v dolg proces samospraševanja o tem, zakaj se je v zadnjih desetih letih znašla v spopadu z demokratičnim svetom in zakaj je bila v njem povsem osamljena, zakaj so srbska vojaška in politična poveljstva netila nacionalne vojne v državah, ki so nastale na tleh republik nekdanje Jugoslavije, zakaj živijo Srbi v siromaštvu, zakaj je Kosovo vse dlje od Srbije in zakaj mora tudi Črna gora ubirati samostojno pot," meni predsednik Kučan.
Slovensko zunanje ministrstvo, ki pozorno spremlja dogajanja v Beogradu v zvezi z aretacijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, pričakuje, da bo Milošević odgovarjal tudi za svojo vlogo pri razpadu nekdanje SFRJ in za krvave dogodke, ki so temu sledili. Kot so z MZZ sporočili v soboto, še pred aretacijo Miloševića, je to v skladu z zahtevo mednarodne skupnosti in haaškega mednarodnega za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Miloševićeva aretacija bo po ocenah MZZ pripomogla tudi k stabilizaciji razmer, ne le v ZRJ, temveč tudi na celotnem območju, ter okrepila zaupanje v demokratične procese v Jugoslaviji in delovanje institucij pravne države.
Ministrstvo tudi dosledno zagovarja stališče, da morajo vse države delovati v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN glede sodelovanja s haaškim sodiščem, ter pričakuje, da se bodo vsi osumljeni zločinov, storjenih na območju nekdanje Jugoslavije, zagovarjali pred sodiščem v Haagu.
Na Miloševićevo aretacijo se je danes odzval tudi Svet Evrope. Poleg zadovoljstva nad dogajanjem v Beogradu je SE ZR Jugoslavijo pozval k polnemu sodelovanju s haaškim sodiščem, ki si Miloševića prav tako želi videti na zatožni klopi zaradi zločinov, ki naj bi jih zagrešil nad kosovskimi Albanci med spopadi na Kosovu leta 1999. SE zato vztraja, da se mora Milošević čimprej pojaviti v Haagu. Takšna odločitev Beograda bi bila po mnenju panevropske organizacije tudi dober znak v pričakovanju popolne vrnitve ZRJ v evropsko družino narodov.
Miloševićevo aretacijo je pozdravil tudi ameriški predsednik George Bush. Pri tem ni omenil, ali bodo ZDA kljub temu odtegnile še drugi obrok pomoči v višini 50 milijonov dolarjev. Bush se je zavzel za sojenje Miloševiću zaradi zločinov proti človeštvu na mednarodnem sodišču in pozval predsednika Koštunico naj sodeluje s haaškim sodiščem. Ameriški kongres je dal rok za začetek sodelovanja z mednarodnim sodiščem do minule sobote. V primeru odtegnitve pomoči bi se to najverjetneje nanašalo tudi na druge mednarodne vire pomoči. Vrsta pomembnih ameriških senatorjev se zavzema za nujnost mednarodnega sojenja Miloševiću, saj naj bi le tako zadostili pravici in podali primer še drugim diktatorjem. Ameriški državni sekretar Colin Powell se po besedah tiskovnega predstavnika State Departmenta pred ponedeljkom ne bo odločil, ali bo kongresu poročal o tem, da ZRJ izpolnjuje njihove pogoje za nadaljevanje finančne pomoči ZDA in ameriško podporo Beogradu v mednarodnih finančnih ustanovah. Kongres je lani v zakonu o pomoči tujini namenil ZRJ 100 milijonov dolarjev, vendar le, če bo sodelovala s haaškim sodiščem, spoštovala človekove pravice, razvijala pravno državo in prenehala podpirati Republiko srbsko.
Kongres Miloševićeve aretacije sicer ni izrecno omenjal kot pogoj, ki ga mora ZRJ izpolniti za nadaljevanje pomoči, vendar je med kongresniki prevladovalo mnenje, da bi bila takšna poteza nove vlade znak, da misli resno obračunati s preteklostjo in, kot je dejal republikanec Henry Hyde, stopiti v družbo civiliziranih narodov. Z jugoslovanske strani pa je zmešnjava okrog Miloševićeve aretacije natanko okrog 31. marca znak, da mednarodno pomoč za obnovo države nujno potrebuje.
Obstaja tudi možnost avtomatičnega suspenza ameriške finančne podpore, tudi če Powell ne bi poročal ničesar. V tem primeru bi ZRJ odtegnili zadnjih 40 do 50 milijonov, ki še ni bilo porabljenih, prav tako pa tudi podporo v IMF in Svetovni banki. Kako se bo odločil Powell, ni znano, vendar naj bi bila administracija bolj naklonjena nadaljevanju ameriške pomoči kot pa kongres, ki zahteva izpolnitev svojih pogojev.
V odzivu na aretacijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je predsedstvo Evropske unije menilo, da gre za pomemben korak v prizadevanjih za utrjevanja miru na Balkanu, in v tiskovnem sporočilu pozdravilo še "ostale pomembne korake", ki so jih srbske oziroma jugoslovanske oblasti v smeri sodelovanja z mednarodnim sodiščem za vojne zločine s sedežem v Haagu opravile v minulih nekaj tednih. Predsedstvo EU tudi upa, da je zdaj Miloševićeva politična kariera resnično dokončno končana.
Na zvezi NATO pa se uradno na novico o davišnji aretaciji še niso odzvali. Včeraj je za STA vir na zavezništvu sicer opozoril, da stališče Severnoatlantske zveze ostaja nespremenjeno –
