Posebej za 24 ur je izročitev Miloševića komentiral njegov odvetnik Toma Fila: "To, kar se je zgodilo je akt pravnega nasilja republiške vlade in jaz pri tem ne morem ukrepati. Kar zadeva obrambo v Haagu, bo Milošević verjetno izbiral odvetnike po svoji presoji. Ali bom to jaz ali nekdo drug, ne vem. Zadnjič sva govorila o veliki skupini odvetnikov, predvsem tujih."
Spregovoril je tudi Miloševićev brat, nekdanji jugoslovanski veleposlanik v Rusiji, Borislav Milošević, ki je dejal, da je to ugrabitev. "Navkljub odločitvi jugoslovanskega ustavnega sodišča, so ga ugrabili in predali. To je nezaslišano dejanje. Jugoslovanske oblasti so ga izdale, dolgoročno gledano pa vse skupaj skruni dostojanstvo ljudi in pomeni izgubo državne suverenosti."
Predsednik Črne gore Milo 195144ukanović je dejal, da je bila izročitev Miloševića haaškemu sodišču pričakovan in logičen epilog zgrešene politike, ki je v preteklem desetletju naredila veliko slabega vsej regiji, še posebno pa srbskemu narodu. "Milošević je bil ustvarjalec in izvajalec te politike, zato mislim, da je logično, da bo na haaškem sodišču potekala zadnja Miloševićeva politična akcija," je dejal 195144ukanović. Dodal je, da se je z Miloševićevo izročitvijo Haagu odprla možnost, da bodo tudi drugi obtoženci izročeni haaškemu sodišču.
Makedonski premier Boris Trajkovski je ocenil, da je bila izročitev Miloševića Haagu pričakovana poteza demokratičnih oblasti v Beogradu, ki so si od začetka prizadevale za sodelovanje z mednarodno skupnostjo in za integracijo ZRJ v to skupnost. Trajkovski je dejal, da je ta korak mogoče označiti kot konec še ene balkanske tragedije, ki jo je povzročil Milošević. Trajkovski poleg tega pričakuje, da bo mednarodna skupnost poskrbela tudi za ostale, ki ogrožajo stabilnost v regiji. Srbski premier Zoran 195144inđić je pojasnil, da je srbska vlada odločitev o izročitvi Miloševića sprejela na podlagi 135. člena srbske ustave, po katerem lahko republiški organi v primeru, če zvezni organi ne delujejo, začasno prevzamejo odločitve, ki so v zvezni pristojnosti. Odločitev vlade je bila takoj po seji objavljena v uradnem listu in je začela veljati takoj. Po 195144inđićevih besedah so odločitvi vlade botrovali trije razlogi. Prvi je sklep zveznega ustavnega sodišča o zamrznitvi odloka vlade ZRJ o sodelovanju s haaškim sodiščem, s katerim naj bi bil ogrožen obstoj države. 195144inđić je zatrdil, da so člani ustavnega sodišča isti ljudje, ki septembra lani niso priznali izida predsedniških volitev, na katerih je zmagal Vojislav Koštunica. Sodišče v taki sestavi zaradi tega po 195144inđićevih besedah nima pravice odločati o ustavnosti sklepov, ki jih sprejema vlada ZRJ in zato njegov sklep nima nobene veljave. Kot drugi razlog je 195144inđić omenil donatorsko konferenco za ZRJ v Bruslju, saj so se posamezne države, po njegovih besedah, opredelile za udeležbo na njej šele, ko je vlada ZRJ sprejela zadevni odlok. Tretji in po njegovih besedah najpomembnejši razlog za sklep srbske vlade pa je nevarnost, da bi bila Srbija zaradi zamrznitve odloka ponovno mednarodno izolirana. Sočasno bi postalo vprašljivo reprogramiranje in odpis jugoslovanskih dolgov, pa tudi članstvo v mednarodnih finančnih ustanovah.
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v četrtek pozno zvečer ocenil, da Miloševićeva izročitev haaškemu sodišču ni bila niti zakonita niti ustavna ter da je resno ogrozila obstoj pravne države. Koštunica je obdolžil koalicijske partnerje v DOS-u, da so z vladno odločitvijo uporabili najbolj nedemokratične elemente iz arzenala Miloševićeve politike. Ruski zunanji minister Igor Ivanov, je ocenil, da izročitev Miloševića škodi stabilnosti ZRJ in gre v korist "separatistom na Kosovu in v Črni gori". Sicer je ocenil, da je odločitev o izročitvi notranja stvar ZRJ, ki jo morajo oblasti sprejeti brez zunanjih pritiskov. "Izročitev Miloševića ne krepi stabilnosti Jugoslavije," je poudaril Ivanov. Vse, kar se je dogajalo okrog Miloševića v zadnjem času, potrjuje, da so se znotraj jugoslovanskih demokratičnih sil okrepila nasprotja," je dodal. Po njegovem mnenju je izročitev Miloševića voda na mlin "separatistom na Kosovu in v Črni gori, ki se zavzemajo za izstop iz federacije," je še dodal Ivanov.
Novica o Miloševiću je šokirala predsednika dume Genadija Seleznjova, ki je poudaril, da se je izročitev zgodila ob kršitvi odločitve jugoslovanskega ustavnega sodišča. "Dejansko je šlo za kupčijo: Zahod je ponudil milijardo dolarjev za izročitev Miloševića," je povedal. Kot je dodal, bi raje videl, da bi sodili zvezi Nato. Po njegovih besedah glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte "izdaja naloge v imenu vojnih zločincev, tistih, ki so opustošili to lepo deželo, ki se je imenovala Jugoslavija". Po besedah tiskovne predstavnice Carle Del Ponte Florence Hartman je glavna tožilka mnenja, da pomeni odločitev o izročitvi Miloševića preobrat za mednarodno pravo, obenem pa tudi začetek kazenskega postopka, ki bo pripeljal do zmage pravice. Milošević naj bi pred sodišče, kjer mu bodo prebrali obtožnico, prišel v naslednjih treh dneh, je dejala Hartmanova.
Predstavnik Evropske komisije Gunnar Wiegand je povedal, da je EU izjemno zadovoljna z dogodki, ki bodo zagotovo vplivali na ravnanje donatorjev na petkovi donatorski konferenci za ZRJ v Bruslju. Tudi generalni sekretar zveze Nato George Robertson je pozdravil "pogumno in modro odločitev jugoslovanske vlade". Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritsch je izrazil upanje, da bosta Miloševiću v Haag sledila tudi nekdanji politični vodja Srbov v BiH Radovan Karadžić in nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki ju je haaško sodišče prav tako obtožilo vojnih zločinov.
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je pozdravil izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Annan je izročitev označil kot dogodek v katerega so upali mnogi, verjeli pa le redki. Ob tem je izrazil upanje, da bo izročitev žrtvam balkanskih vojn prinesla vsaj nekaj tolažbe in občutek, da lahko tudi mogočnega voditelja doleti pravica in soočanje s posledicami svojih dejanj. "Upam, da bo ta dan za Jugoslovane pomenil prelom s preteklostjo in začetek novega duha sobivanja na prostorih nekdanje Jugoslavije," je v izjavi za javnost zapisal Annan.
Ameriški predsednik George Bush je izrekel pohvalo srbskemu vodstvu, ki je nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića v četrtek izročilo haaškemu Mednarodnemu sodišču za zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Na Miloševićevo izročitev so se odzvale tudi številne druge znane osebnosti, med njimi senator Joseph Biden, nekdanja državna sekretarka Madeleine Albright in nekdanji vrhovni vojaški poveljnik zveze Nato general Wesley Clark. Biden je dejal, da je Miloševićeva izročitev pomebna prelomnica, Albrightova je menila, da je s tem odpravljen dvom v upravičenost vojaškega posega zveze Nato zaradi dogodkov na Kosovu leta 1999, enako pa je menil tudi Clark. Predsednik Bush je v izjavi za javnost menil, da je Miloševićeva predaja Haagu jasno sporočilo vsem, ki so krivi za balkanske tragedije, da jih za njihove zločine čaka kazen. Ob tem je izrazil upanje, da bo ZR Jugoslavija še naprej sodelovala s Haagom. "Miloševičeva izročitev kaže na zavezanost novega vodstva v Beogradu k odmiku od tragične preteklosti proti svetlejši prihodnosti ZR Jugoslavije kot polnopravne članice skupnosti evropskih demokracij. ZDA so pripravljene pomagati jugoslovanskemu ljudstvu pri nadaljnjih težkih korakih v prizadevanjih za gospodarske in politične reforme," še piše v Bushevem sporočilu za javnost.
Zunanji minister BiH Zlatko Lagumdžija je v Sarajevu ocenil, da Miloševićeva izročitev pomeni "odločilen korak pri uničenju načrta za izgradnjo etnično čiste države". Hrvaški predsednik Stipe Mesić pa je ocenil, da je vest o izročitvi Miloševića pomembna, ker kaže na to, da bo krivda individualizirana in da je haaško sodišče pri kaznovanju zločinov pripravljeno začeti na samem državnem vrhu. Hrvaški predsednik je tudi mnenja, da bo izročitev Miloševića sodišču pospešila proces stabilizacije regije in normalizacije odnosov med državami v regiji. Nad Miloševićevo izročitvijo Haagu so zadovoljstvo izrazili tudi kosovski Albanci.
Izročitev Miloševića je pozdravilo švedsko predsedstvo Evropske unije. "Izročitev predstavlja odločilen korak za pravosodje v prid ljudem ZRJ in vseh tistih, ki so trpeli desetletje nasilja v regiji," je ocenilo predsedstvo. EU je še pozvala "vse politične sile nekdanje Jugoslavije, naj zagrabijo to zgodovinsko priložnost za mir in spravo". "Poslano je bilo močno sporočilo, da bo imelo mednarodno sodstvo zadnjo besedo," je dodalo predsedstvo.
Izročitev Miloševića so pozdravili tudi na Svetu Evrope. Predsednik odbora ministrov SE Ernst Walch, predsednik Parlamentarne skupščine SE lord Russell-Johnston in generalni sekretar SE Walter Schwimmer so v skupni izjavi poudarili, da so beograjske oblasti prikazale svojo zavezanost pravici in vladavini prava ter odpravile glavno oviro za vključitev svoje države v Evropo in polnopravno članstvo v SE. "Daleč predolgo so Jugoslovani nosili neupravičeno stigmo kolektivne krivde za zločine, storjene v njihovem imenu. Najboljši način, da se temu naredi konec, je privedba pravici tistih, ki so individualno odgovorni
