Kljub temu po zagotovilih slovenske strani vsebina Vjesnikovega članka o meji med državama ne ustreza dejanskemu stanju na pogajanjih oziroma stališčem ene ali druge strani. Zunanji minister Dimitrij Rupel je zagotovil, da omenjeni tekst dejansko ne ustreza stališču hrvaške strani ter neustrezno predstavlja hrvaško pozicijo in celotna pogajanja. Rupel je prepričan, da je potrebno strokovnjakom in predsednikom vlad prepustiti, da pridejo na dan z nekaterimi predlogi, ki jih bo potem mogoče, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, pregledati in uskladiti. Šele potem pa bodo sledile razprave v parlamentih in v javnosti.
Po besedah predsednika parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jelka Kacina so tovrstni domnevno ekskluzivni teksti, spričo majhne naklade časopisa, njegovi poskusi preživetja. Zato se mu ne zdi primerno komentirati Vjesnikovega članka, kajti dokler pogovori na ravni predsednikov vlad niso končani, po Kacinovem mnenju ni dogovorjeno nič. Kacin pa je obenem izpostavil, da sta se obe državi dogovorili, da se bosta v času pogajanj vzdržali vsakršnega dejanja v katerem bi prejudicirali potek državne meje na kopnem ali na morju.
Za čimprejšnji dogovor o meji si je doslej še posebej prizadevala Slovenija. Urejeni odnosi s sosedami so med drugim tudi eden od pogojev za članstvo v Evropski uniji. Vendar je dejstvo, da je napočil primeren trenutek za rešitev tako občutljivega vprašanja, dojela tudi Hrvaška. Kacin je prepričan, da sta zato vajeti v svoje roke vzela predsednika vlad osebno, kar naj bi napovedovalo, da je na tem področju mogoč velik napredek, ki lahko pozitivno preseneti obe strani. Sicer pa so neimenovani viri blizu vlade sporočili, da pogajanja potekajo zelo pozitivno in, da bo končen dogovor ugoden za Slovenijo. Zato naj kasneje ne bi imel težav s podporo parlamentarnih strank.
Na pisanje hrvaškega dnevnika Vjesnik pa so se odzvali tudi predstavniki parlamentarnih strank. Predsednik Združene liste Borut Pahor pisanja zagrebškega Vjesnika ni želel komentirati, saj gre po njegovem mnenju zgolj za ugibanja hrvaških medijev. Podobno menijo tudi v LDS, kjer poudarjajo, da so skeptični do pisanj medijev v trenutku sporazumevanj, ter da ne odstopajo od stališča, da Slovenija dobi izhod na odprto morje. S tem soglašajo tudi socialdemokrati, njihov predsednik Janez Janša pa ob tem dodaja, da je končni dogovor med državama, predvsem zaradi šibke hrvaške koalicije, še daleč.
Nova Slovenija si želi, da bi se pri reševanju spornih vprašanj, ob upoštevanju ključnih interesov, vzpostavil resen dialog med Slovenijo in Hrvaško, in to brez prisotnosti medijev. Poslanec SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Stanislav Brenčič pa opozarja, da predlog ni sprejemljiv ter da je kakršnakoli delitev avtohtonega slovenskega ozemlja nedopustna.