V zvezi z izplačilom regresa za letni dopust so na inšpektoratu za delo ob začetku krize leta 2008 ugotovili 146 kršitev. Leto pozneje je bilo teh 360, leta 2010 pa 640 kršitev. V letu 2011 so ugotovili 685 kršitev, ki so bile najpogostejše v dejavnosti gradbeništva, trgovine in gostinstva, lani pa kar 1103 kršitve, znova najpogosteje v istih panogah. Letos beležijo osem kršitev, a bo številka po vsej verjetnosti višja.
Novi Zakon o delovnih razmerjih je kršitve v zvezi s plačo, dodatki, regresom, odpravnino, nezakonitim pobotom umestil med najostreje sankcionirane prekrške, za katere je za podjetje zagrožena globa od 3000 do 20.000 evrov. Manjšega delodajalca lahko kaznujejo z od 1500 do 8000 evri, posameznika z od 450 do 1200 evri in odgovorno osebo z od 450 do 2000 evri.
Izplačilo mora biti načeloma v denarju
Regres je zapadel v plačilo 1. julija, s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Po pojasnilih v. d. glavne inšpektorice Nataše Trček zakon določa izplačilo regresa, na podlagi česar meni, da mora biti izplačan v denarju. Vendar je nadalje poudarila, da je treba upoštevati tudi kolektivne pogodbe.
Tako na primer Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije določa, da je v primeru izplačila dela regresa v nedenarni obliki delodajalec dolžan del regresa zagotoviti v obliki, ki jo delavec potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb, le-ta pa mora biti po vrednosti enakovredna denarni obliki. Višina regresa za izplačilo in višina regresa v nedenarni obliki se določi v tarifni prilogi.
Minimalni regres po trgovinski kolektivni pogodbi za letni dopust za letos znaša 783,66 evra bruto, če ga delodajalec v celoti izplača v denarju. V primeru, da delodajalec izplača del regresa v nedenarni obliki, znaša minimalni regres za letni dopust 800 evrov bruto, pri čemer mora delodajalec izplačati v denarju najmanj 55 odstotkov zneska.
Delodajalec in sindikat pri delodajalcu se lahko dogovorita o drugačni višini regresa, če ima delodajalec izkazano izgubo v preteklem letu, izvaja sanacijski program in bi izplačilo regresa v dogovorjeni višini ogrozilo obstoj delodajalca ali izgubo zaposlitve delavcev. Delodajalec in sindikat pri delodajalcu skleneta dogovor v pisni obliki.
KOMENTARJI (81)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.