Naslovnica

Okrogla miza o prihodnosti Skupine Telekom

Ljubljana, 12. 01. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V prostorih GZS je potekala okrogla miza z naslovom Skupina Telekom: včeraj, danes, jutri, udeležili pa so se je predstavniki Telekoma, vlade, gospodarstva in univerze. Ugotovljeno je bilo, da se razvitost informacijske in telekomunikacijske infrastrukture v Sloveniji že približuje ravni razvitih evropskih držav, dodatno spodbudo pa naj bi prinesla tudi liberalizacija tržišča in vstop konkurence na slovenski telekomunikacijski trg. Skupina Telekom je na to po besedah večine udeležencev tako tehnološko kot organizacijsko dobro pripravljena, s privatizacijo pa ne gre hiteti, vsaj ne pred spremembo obstoječih cenovnih razmerij v fiksni telefoniji, ki so zaenkrat še pod vladnim nadzorom. Tako vodstvo skupine Telekom, državni sekretar za telekomunikacije Tomaž Kalin pa je pojasnil, da bo vlada že 11. 1. obravnavala predlog novega zakona o telekomunikacijah, ki bo določil pravila igre na liberaliziranem trgu. Najkasneje v treh mesecih po sprejetju zakona, ki naj bi bil sprejet najkasneje februarja, bo ustanovljena agencija za telekomunikacije, katere direktorja in namestnika naj bi, kot predvideva zakonski predlog, imenovala vlada.

Kar zadeva privatizacijo Telekoma, po mnenju predsednika uprave Telekoma Marjana Podobnika ni potrebno hiteti. Če dobro gospodariš, lahko pobiraš dobičke iz svojega premoženja, je dejal in pri tem opozoril na nujnost izbire najugodnejšega trenutka za privatizacijo. Tudi državni sekretar Kalin je menil, da je "ihta v privatizaciji nepotrebna". Po njegovih besedah je pomembno, da Telekom dobi strateškega partnerja, ne pa koliko sredstev se bo steklo v proračun. Ob tem je Kalin opozoril na ocene nekaterih mednarodnih strokovnjakov, da je zadolženost evropskih telekomov zaradi nakupov licenc UMTS tako velika, da že ogroža globalno stabilnost gospodarstev.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je razvita informacijska tehnologija predpogoj za konkurenčnost gospodarstva, znanosti, šolstva in celotne družbe. Dr. Janez Bešter z ljubljanske fakultete za elektrotehniko je pojasnil, da je za informacijsko družbo najpomembnejši dostop do interneta in elektronsko poslovanje. V Sloveniji imamo poleg Telekoma Slovenije kar nekaj podjetij visoke tehnologije, Slovenija pa je po njegovih besedah med tistimi 15 državami na svetu, ki je sposobna proizvajati lastne telekomunikacijske sisteme in jih tržiti v svetovnem merilu. Ključ za uspeh informacijske družbe so vsebine, ki pa se v Sloveniji razvijajo prepočasi, je razmišljal Bešter. Pojasnil je še, da telekomi danes ustvarijo približno 70 odstotkov prihodkov s svojimi omrežji in le 30 odstotkov s storitvami, čez štiri leta pa bo razmerje obratno.