Sekretariat DZ za zakonodajo in pravne zadeve je pred prvo obravnavo v izogib morebitnim nejasnostim predlagatelja opozoril, naj podrobneje pojasni, ali veljajo omejitve tudi za različne vrste zborovanj in prireditev v neposredni bližini stavbe, v kateri je sedež državnega zbora ali drugega državnega organa oz. kaj predstavlja neposredna bližina objekta z vidika varovanja objekta, predvsem pa motenja dela državnega organa.
Da ne gre za povsem "nedolžno" določbo podrobneje pričajo tudi predlagane kazni. Tako se denimo, kot je predlagano, z denarno kaznijo 25.000 tolarjev kaznuje za prekršek, "kdor se udeleži shoda oziroma prireditve, za katero ve, da je prepovedana". Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev ali z zaporom do 10 dni pa se kaznuje za prekršek organizator, ki izvede shod oziroma prireditev v nasprotju z omenjeno določbo.
Vsekakor so pripravljavci zakona v obrazložitvi zatrdili, da so pri pripravi zakona v celoti sledili določbi 42. člena ustave, ki dopušča omejevanje ustavne pravice do mirnega zbiranja le v primerih ogrožanja temeljnih vrednot, kot so varnost države, javna varnost in preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Zato po mnenju notranjega ministrstva lahko pristojni organ javni shod ali javno prireditev prepove le v primeru, če utemeljeno pričakuje, da je organizirana z namenom, ki ga zakon izrecno prepoveduje, oziroma če organizator ni predvidel zadostnih ukrepov za varnost in bi zato lahko bilo ogroženo življenje, zdravje in premoženje ljudi ali varnost prometa oziroma če pristojni minister za zdravstvo v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih zaradi nevarnosti epidemije prepove zbiranje na določenih krajih.
Ker bi bilo v določenih primerih organiziranje javnega shoda dopustno, nadaljuje predlagatelj, če ne bi bil organiziran na kraju oziroma v času, ki z vidika varstva javnega reda in zagotavljanja varnosti javnega prometa ni primeren, je pristojni organ dolžan, namesto da bi shod prepovedal, pozvati organizatorja, da določi drug kraj oziroma drug čas shoda. V primeru, da bo organizator določil primeren kraj oziroma čas shoda, bo shod lahko izvedel v skladu z vloženo prijavo oziroma na podlagi dovoljenja pristojnega organa. S takšno ureditvijo, ki je novost glede na veljavni zakon, je predlagatelj želel zagotoviti, da bo s posegi države pravica do mirnega zbiranja omejena v najmanjši možni meri in zgolj iz razlogov, ki so v demokratični družbi nujni zaradi varovanja drugih temeljnih vrednot, je še poudarjeno v obrazložitvi.
Sicer nova zakonodaja, ki bo nadomestila zastarel zakon o javnih shodih in javnih prireditvah iz leta 1973, prinaša kar nekaj novosti. Tako se bo, kot je predlagano, pristojnost za sprejem prijav za shod oz. prireditev prenesla z upravnih enot na policijo. Tako bo prijavo treba podati na policijski postaji, na območju katere se organizira javni shod oziroma javna prireditev. Za izdajo dovoljenj za javne shode oziroma javne prireditve pa zakon ohranja na prvi stopnji pristojnost upravne enote, na območju katere se organizira javni shod oz. javna prireditev, na drugi stopnji pa pristojnost notranjega ministrstva. Prav tako pa z novim zakonom skušajo še bolj doreči odgovornosti in dolžnosti organizatorjev ter pristojnosti policije.
