Referendum o prostovoljnem končanju življenja je zavrnil koalicijski zakon. Dan po referendumu sta SDS in Nova Slovenija skupaj pozvali k odstopu predsednika vlade Roberta Goloba. Opozicija trdi, da je to druga nezaupnica koaliciji letos, kar kaže na padec zaupanja ljudi. Golob na drugi strani odgovarja, da je odločanje temeljilo na "vprašanju dostojanstva človekovih pravic in posameznikove izbire" in da izid ni vladni poraz. Poudarja, da to vprašanje ni politične narave in zato ne more vplivati na prihajajoče državnozborske volitve.
Peter Gregorčič je bil presenečen nad rezultatom, ki ga pojasnjuje z odsotnostjo "anti Janša sentimenta". Opozoril je, da so bili Janez Janša in SDS v kampanji za referendum precej v ozadju. Gregorčič meni, da je Cerkev v kampanji odigrala ključno vlogo. Zdi se, da so se volivci odločali glede na vsebino zakona in ne zaradi politične polarizacije, kar je pomenljivo za prihodnje volitve, saj javne raziskave niso pravilno predvidele izida, je rekel.
Igor Lukšič je dejal, da je referendum zares obravnaval zakon in vprašanje smrti. Nasprotnikom zakona je uspelo ustvariti diskurz, kjer so ga predstavili kot "zakon o smrti". Lukšič kritično izpostavlja, da zakon ni bil dobro pripravljen in da so dopolnila, namesto da bi ga izboljšala, ustvarila kontraproduktiven učinek. Prekomerna regulacija in predvsem preveliko breme na zdravnikih, pravnikih ter drugih državnih organih sta zakon po njegovem mnenju naredila "strašljivega". Namesto podrobnega opisa, kaj naj stori država, bi bilo po njegovem mnenju treba bolj delati na kriminalizaciji.
Gregorčič se z Lukšičem strinja, da je bil zakon resnično slab in da so svoje opravili tudi zdravniki ter del pravniške stroke s pojasnili o njegovih pomanjkljivostih. Dejstvo, da ni bilo tradicionalne politične polarizacije, je ljudem omogočilo, da so se v miru poglobili v vsebino in zavrnili zakon, kar ni nujno povezano s strankarsko pripadnostjo. To potrjuje, da so ljudje samostojno premislili.

Glede vpliva referenduma na parlamentarne volitve Lukšič meni, da "neposrednega izida oziroma vpliva na volitve ne bo." Poudarja, da je bil rezultat bolj posledica slabe priprave zakona kot pa splošnega političnega sentimenta, saj so tako ljudje z levice kot z desnice glasovali proti zakonu. Pričakuje, da se bo pred parlamentarnimi volitvami spet vzpostavila klasična politična polarizacija.
Vendar pa Gregorčič opozarja na dve ključni sporočili, in sicer da je mobilizacijska moč Roberta Goloba izjemno opešala in da smo prvič po škandalih mariborske nadškofije videli Cerkev v svojem sijaju civilne družbe. To poudarja Cerkev kot močno civilnodružbeno organizacijo, ki bi se morala vključevati v družbena vprašanja neodvisno od političnih strank.
Oba analitika poudarjata pomen civilne družbe in intelektualcev v javni razpravi. Lukšič bi stavil na univerzo in intelektualce, ne zgolj na duhovnike, a hkrati priznava intelektualni potencial Cerkve. Strinja se, da bi se morala univerza vključiti v razprave o smeri, kam naj gre Slovenija. Gregorčič pa poudarja pomen, da Cerkev, kot najmočnejša civilnodružbena organizacija, pogumno podaja "sporočilo, kaj meni, da je tisto, kar je moralno in kar je prav", namesto da se osredotoča na politiko. Z več takšnih glasov, menita, bi lahko presegli obstoječo polarizacijo.























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.