'Zoran Janković je Janezu Janši napovedal totalno vojno'

Potem ko skupina nezadovoljnih državnih svetnikov ni uspela s predlogom o referendumu in ko tudi sindikatu kemične, nekovinarske in gumarske industrije Slovenije ni uspelo zbrati dovolj podpisov, je tik pred iztekom roka 30 poslancev vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu.

Zahtevo je podpisalo 27 poslancev Pozitivne Slovenije (PS), poleg njih pa še poslanec SD Srečko Meh in dva "odpadnika", nepovezani poslanec Ivan Vogrin in nekdanji poslanec PS Borut Ambrožič.

Toda najprej je potrebna potrditev, da sta bili zahtevi za referenduma sploh vloženi pravilno. "Obe zahtevi sta bili vloženi pravočasno. Je pa formalni problem pri zahtevi, ki se nanaša na zakon o sanaciji banki. Na prvi pogled kaže, da je zahtevi priložena kopija oziroma scan podpisov. To pa je lahko problematično," je povedal predsednik državnega zbora Gregor Virant, ki se bo posvetoval z večjim številom pravnikov, nato pa v petek sprejel odločitev o pravilnosti vložitve zahteve za referenduma. 27 podpisov poslancev PS glede slabe banke je namreč le skeniranih. 

Zahteva za razpis referenduma o holdingu pa je ustrezna, zato bi moral DZ v sedmih dneh od prejema zahteve razpisati referendum.

A je vlada že napovedala, da se bo v primeru zahteve za referendum obrnila na ustavno sodišče. "Če bo do tega prišlo, bodo ustavni sodniki zagotovo razumeli argumente vlade in referendum prepovedali," je prepričan minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič.

"Če meni, da sem podpise zlorabil, naj me ovadi!"

V Pozitivni Sloveniji so Virantu odgovorili, da scan ni nič drugega kot elektronski zapis oblike originalno deponiranih podpisov. "Na ta način smo dali podpise, za katerimi vsi poslanci in poslanke verodostojno stojijo," pravi vodja PS Jani Möderndorfer.

Poudarja, da nikjer v zakonu ne piše, da morajo biti podpisi originalni. Möderndorfer je ogorčen in prizadet, da Virant misli, da je te podpise poneveril oz. zlorabil. "Če je res tako, je njegova dolžnost, da me kazensko ovadi," je poudaril.

Ogrožanje slovenske suverenosti

V NSi pa opozarjajo, da PS ne izbira sredstev pri rušenju vlade, čeprav v škodo Sloveniji. Menijo, da opozicija nasprotuje slabi banki, ker bi se odkrilo, kdo je dajal in prejemal nezavarovane kredite. Zato svarijo, da se bi na morebitnih referendumih odločali tudi o svoji ekonomski suverenosti. "Že sama zahteva za referendum je znova na široko odprla vrata za padanje bonitetnih ocen in nezaupanje finančnih trgov v Slovenijo, hkrati pa znova povečuje možnost, da Slovenija zaprosi za mednarodno finančno pomoč," so zapisali v NSi in dodajajo, da se je še enkrat pokazala nujnost spremembe referendumske zakonodaje, saj je sicer "delo vlade pri reševanje krize v Sloveniji čedalje bolj podobno Sizifovemu delu in gordijskemu vozlu."

Za SLS je Pozitivna Slovenija le še Destruktivna Slovenija

V SLS menijo, da je PS s tem dejanjem "pokazal vso svojo destruktivnost v vsej svoji luči, ki pa nikakor ne pomeni luči za spodbuditev slovenskega gospodarstva ter s tem posledično za zagotavljanje blaginje ljudi".

V SLS poudarjajo, da je vladna koalicija našla dogovor z vsemi, ki so imeli pomisleke o teh dveh zakonih, le "PS trmasto ostaja iracionalno in za vsako ceno apriori proti. Pozitivna Slovenija je zato odslej le še Destruktivna Slovenija."  V SLS se tudi sprašujejo, kje so besede vodilnih iz PS izpred lanskih predčasnih parlamentarnih volitev, ko so govorili o pozitivnosti, dialogu in konstruktivnosti, in sklenejo, da so "maske zdaj padle" in da jih je v PS "ena sama zloba."

Zahteva za razpis referendumov je tudi po mnenju stranke DeSUS neodgovorno ravnanje. Vodja poslanske skupine Franc Jurša je ocenil, da podpisniki delajo škodo Sloveniji, njihov vodja Karl Erjavec pa je že ob grožnji državnih svetnikov z referendumom posvaril, da bi to pomenilo, "da bi imeli marca, aprila verjetno hude težave, kako realizirati plače v javnem sektorju, pokojnine in sploh proračun."

DL: Janković je Janši napovedal vojno

Prvak Državljanske liste Gregor Virant pa meni, da je Zoran Janković premieru Janezu Janši napovedal totalno vojno. "Žrtev pa bodo država in državljani". "Slabše, kot da se na področju sanacije bank ne zgodi nič, pravzaprav ne more biti," je dodal.

Po mnenju finančnega ministra Janeza Šušteršiča pa nam v primeru, da zakon o slabi banki pade, preostane le še, da banke ponudimo naprodaj za en evro, zatem pa naj jih kupec rešuje naprej.

V primeru Slovenskega državnega holdinga pa bi neuveljavitev zakona pomenila, da položaj ostane takšen, kot je. Še naprej bomo torej imeli neučinkovito in nepregledno upravljanje državnega premoženja, poleg tega bo vedno težje zagotavljati zadostna sredstva za pokojninsko blagajno, saj zakon predvideva prenos deset odstotkov izkupička od prodaj državnega premoženja na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ob tem je Šušteršič razkril, da letos poleti, ko se je največ govorilo o problemu slabih terjatev v slovenskih bankah, za ponujene slovenske obveznice ni bilo nobenega zanimanja. Če bi se takšen položaj ponovil ob nedavni izdaji obveznic v ZDA, bi se znašli v nelikvidnem položaju in bi moral zaprositi za mednarodno pomoč. "Takšen položaj se lahko ponovi, če ta dva zakona ne bosta sprejeta in bo zaradi njunega padca na referendumu prišlo še do politične krize," je opozoril.

Nedavna zadolžitev z dolarskimi obveznicami Sloveniji zagotavlja likvidnost do pomladi 2013, poleg tega ima država še nekaj drugih možnosti zadolževanja, je ocenil Šušteršič. Smo v stanju, ki glede na gospodarski položaj ne omogoča državi vsega tistega, kar bi po ustavi morala zagotavljati, je dodal. Ob padajočem BDP ni mogoče iz leta v leto zagotavljati socialne in pravne države, kar so ustavne kategorije, je pojasnil.

SD: Vlada odgovorna, ker ni prisluhnila našim predlogom

V obrambo razpisa pa sta se odzvala vodilna moža SD, predsednik Igor Lukšič in vodja poslanske skupine Janko Veber. Pravita, da so v SD vseskozi opozarjali, da sta omenjena zakona slaba rešitev, zato so ponujali boljše predloge za učinkovito sanacijo bank in kvalitetno upravljanje državnega premoženja, a jim vlada ni prisluhnila. "Na koncu vlada nosi absolutno odgovornost za ta dva referenduma, ker ni reagirala v skladu s priporočili in predlogi, ki smo jih podali Socialni demokrati," ostajata ostra Lukšič in Veber.

Nekdanji premier iz vrst SD Borut Pahor pa vložitve zahteve za referendum ne podpira. Po njegovem se spet začenja obdobje politične negotovosti in morda posledično politične krize, ki se ji je mogoče izogniti izključno z dogovorom parlamentarnih strank, za katerega se zavzema.

Situacija, ko so referendumi zgolj politični obračun med zagovorniki in nasprotniki vlade, se po njegovem ne bi smela ponoviti.

"Slovenija je eno takšno izkušnjo že doživela in zanjo dobesedno plačuje visoko ceno, ponovitev te izkušnje pa bi se lahko končala z izgubo razvojnih priložnosti Slovenije za celo generacijo," meni Pahor.

Arogantna vlada ljudem jemlje dostojanstvo

Ivan Vogrin, nekdanji Virantov poslanec, ki je iz stranke odletel zaradi domnevno spornega poslovanja njegovega podjetja, pa trdi, da se je na referendumsko pobudo podpisa po tehtnem premisleku odločil, ker je to dobro za državo.

"Za tako pomembne odločitve, kot sta Zakon o Slovenskem državnem holdingu in Zakon o ukrepih za stabilnost bank, mora biti dosežen širok konsenz med stroko, pozicijo in opozicijo. Samo za to gre. Na to nas opozarjajo mnogi domači in tuji poznavalci zadev. V parlamentu bi bilo treba poiskati dvotretjinsko večino ali vsaj blizu temu. In lahko bi dosegli ta cilj, če se ne bi obnašali oholo, arogantno, s pozicije moči in predvsem, če ne bi jemali ljudem na vseh nivojih in ob vsaki priložnosti dostojanstvo," pravi Vogrin in zaključuje, da se, če politika ne more najti soglasja, torej odloči ljudstvo, saj gre za skupno premoženje. "Vsaka odločitev, ki jo bo sprejelo ljudstvo, bo pravilna," je prepričan.

TRS: Ne smete popustiti

Referendumsko pobudo so pozdravili tudi v izvenparlamentarni Stranki za trajnostni razvoj Slovenije – TRS in Demokratični stranki dela – DSD, kjer so pozdravili pobudo poslancev.  Menijo, da so z vložitvijo zahteve po referendumu rešili še zadnje ostanke slovenske prihodnosti. "Trdno smo prepričani, da sodita ustanovitev slabe banke in državnega holdinga med ukrepe, ki bi Slovenijo dokončno razlastili," so zapisali.

Zakaj zahtevajo referendum?

Podpisniki zahtev za referenduma v obrazložitvi navajajo, da sta bila zakona sprejeta kljub strokovnim pomislekom in ob nasprotovanju opozicije. Pri sanaciji bank opozarjajo, da je rešitev najdražja možna za davkoplačevalce, pri holdingu izpostavljajo kršenje smernic OECD in neskladnost z ustavo.

Tako med drugim poudarjajo, da imenovanje nadzornega sveta holdinga s strani poslanskih skupin, vlade in komisije DZ za nadzor javnih financ omogoča politiki vpliv na politiko vodenja gospodarskih družb v lasti holdinga. Dodajajo, da bo vlada kot skupščina holdinga lahko tudi neposredno vplivala na holding.

Opozarjajo tudi, da holding ne bo odgovoren DZ, ampak mu bo enkrat letno le poročal o izvršenih dejstvih, poleg tega pa kot gospodarska družba ne bo zavezanec za informacije javnega značaja.

Zakon omogoča tudi prosto zadolževanje in zastavo premoženja, kar pomeni obremenjevanje holdinga za politične projekte ali pa menjavo premoženja in prenos na hipotekarne upnike. Holding bo za zniževanje finančnih obveznosti verjetno odprodajal naložbe, vendar kupnina ne bo šla v državni proračun, so zapisali.

Izpostavljajo opozorila nekaterih pravnikov, da bi bil lahko zakon ustavno sporen, saj državni holding ne bi smel biti lastnik državnega premoženja, temveč zgolj njegov upravljalec, vsi prihodki holdinga pa bi morali biti prihodki proračuna.
"Holding bo s premoženjem države razpolagal po načelih gospodarskega prava, kot bi šlo za zasebno podjetje vlade," so zapisali.

Banke bi reševali s pretvorbo depozitov države v dokapitalizacijo

V zahtevi za referendum o zakonu o sanaciji bank pa pišejo, da predvidenim ukrepom ne nasprotujejo, a da je bila z zakonom izbrana za davkoplačevalce najbolj tvegana in najdražja možna rešitev.

Koalicija se je za model reševanja s posebno družbo odločila brez kakršnih koli podatkov o višini slabih terjatev, ki bi jih morali reševati, in ocen o morebitnih dokapitalizacijah bank, v katerih ima država naložbe, opozarjajo.

Sami zagovarjajo rešitev, po kateri bi depozite države v bankah pretvorili v dokapitalizacijo, pri čemer bi bile banke zavezane, da se ukvarjajo s sanacijo slabih terjatev, pri čemer bi imele možnost te terjatve prenesti na posebno družbo, ki bi jo ustanovile zgolj za ta namen.

Navajajo, da tudi pravna, ekonomska in bančna stroka teh rešitev ne vidi kot dobrih. Izpostavljajo, da se bo z državnim denarjem pokrivalo izgube zasebnih lastnikov. Smiselno se jim zdi, da pri reševanju slabih terjatev v določenem delu sodelujejo tudi banke in s tem poleg davkoplačevalcev prevzemajo prihodnja tveganja za njihovo poplačilo.

Poleg tega menijo, da zakon vzpostavlja koncentracijo absolutne ekonomske moči pri sanaciji bank izključno v rokah vlade brez javnega nadzora, zato obstaja tveganje, da bo prišlo do razprodaje terjatev z velikimi diskonti, s čimer se bodo okoristili izbrani kupci, ter da bo prenos obveznosti slabe banke na Slovenski državni holding po ukinitvi družbe za upravljanje terjatev bank lahko povzročil razprodajo dobrih podjetij in posledično ogrozil zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno.

Zapisali so še, da Evropska centralna banka (ECB) opozarja na fiskalne stroške in nesodelovanje Banke Slovenije ter tudi, da bi morala biti Banka Slovenije kot bančni nadzornik aktivneje vključena v postopke določitve bank, ki bodo deležne ukrepov po predlogu zakona, ter premoženja, ki se bo preneslo na sklad za stabilnost bank. "Glede na to da zakon določa, da bo o vseh terjatvah odločala v večini politično sestavljena medresorska komisija, je vprašljivo, kako bo na tak način zagotovljeno strokovno in neodvisno ocenjevanje slabih terjatev, ki bodo prenesene iz bančnih bilanc," pravijo.