Čas za Zemljo

Orangutani - bratranci iz gozda, ki smo jim postali najhujši sovražniki

Ljubljana, 01. 05. 2017 06.51 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min

Videti so preveliki za življenje na drevesu, pa vendar večino časa prebijejo v krošnjah. Imajo najbrž najbolj razvajene mladičke v živalskem svetu (ljudje nismo všteti) in so zelo pametni. Tako zelo so nam podobni, da so jih Malajci poimenovali gozdni ljudje. In prav ljudje smo krivi, da izginjajo.

Če odštejemo ljudi, so orangutani sesalci, ki najpočasneje odrastejo. Samice v divjini v povprečju dosežejo spolno zrelost pri 12 letih, a pogosto imajo prvega mladiča šele pri 15 ali 16. Obdobje brejosti traja osem mesecev in pol, ponavadi se skoti le en mladiček, ki tehta kilogram in pol. Prvi dve leti so popolnoma odvisni od mater, ki jih na telesu prenašajo okoli. Včasih se ta doba podaljša do petih let, materino mleko pa lahko sesajo celo do starosti osmih let. Pri tem presežejo celo človeka, sicer edino žival, ki ima tesnejšo in dolgotrajnejšo vez s svojo materjo.
Orangutani. Prevod: Ljudje iz gozda. Takšno ime so našim bližnjim sorodnikom, s katerimi nas druži več, kot si mislimo, nadeli Malajci. Enakih imamo kar 97 odstotkov genov, naš skupni prednik naj bi živel pred okoli 14 milijoni leti. Za primerjavo: s šimpanzi imamo celo 99 odstotkov skupnih genov in skupnega prednika, ki je živel pred pet do sedem milijonov leti.

A vrnimo se k orangutanom. Ti miroljubni rdečedlaki primati, ki v višino ne zrastejo več kot 1,4 metra (pa še to le samci), so naši bratranci. In kot rečeno, skupnega nam je več, kot si priznavamo.

Orangutani v divjini dočakajo okoli 50 let. Spolno dozorijo v starosti med 10 in 15 let, ko imajo prvič mladiče. Ponavadi enega samega. Zanje skrbijo zelo dolgo, z materami ostanejo od sedem do 11 let. To je tudi razlog, da imajo samice mladiče le enkrat na pet do deset let, v vsem življenju pa imajo v povprečju le tri ali štiri. Kar je po eni strani dobro, saj lahko potomcu dlje časa namenjajo pozornost in skrb, s čimer se njegove možnosti, da bo dočakal odraslo dobo, okrepijo, po drugi pa nizka rodnost še dodatno ogroža že tako ogroženo vrsto. 

Orangutani so največji na drevesih živeči sesalci

Orangutani so se tudi telesno prilagodili življenju na drevesih. Njihove roke so zato močnejše in daljše od nog in lahko dosežejo tudi dva metra.
Orangutani so se tudi telesno prilagodili življenju na drevesih. Njihove roke so zato močnejše in daljše od nog in lahko dosežejo tudi dva metra. FOTO: Thinkstock

Orangutani se večinoma prehranjujejo s sadjem, poleg tega pa še z mladimi listi in poganjki, lubjem dreves, insekti in občasno tudi z jajci in majhnimi vretenčarji.

Živijo v nižje ležečih pragozdovih in se večino časa zadržujejo na drevesih. Tam si zgradijo gnezda, v katerih spijo. Z enim se ponavadi zadovoljijo le za eno noč, za naslednjo si postavijo novo. Ko se spustijo na tla, se premikajo po vseh štirih. Najmlajše naokoli prenašajo mame in tudi gnezdo si delijo.

So bolj samotarski od drugih velikih opic, družijo se, ko je hrane dovolj, sicer pa se samci in samice srečujejo le v času parjenja. So edine velike opice, ki živijo zunaj Afrike, naseljujejo pa otoka Sumatra in Borneo. Po tem tudi ločimo dve vrsti – sumatranskega in bornijskega orangutana, ki pa se med seboj prav veliko ne razlikujeta. Oba imata rdečkasto dlako, le da ima prvi na obrazu daljšo. Prav tako naj bi sumatranski živel v bolj povazanih skupnostih in se več kot bornijski bratranec zadrževal na drevesih. Sicer pa, kot omenjeno, velikih razlik med podvrstama ni, med stvarmi, ki jih družijo, pa je žal tudi ogroženost. 

Bornijski orangutan
Bornijski orangutan FOTO: Thinkstock

Pri WWF ocenjujejo, da je pred stoletjem živelo še okoli četrt milijona orangutanov, danes jih je po bolj pesimističnih ocenah le dobrih 50 tisoč. Izumrtje bolj kot bornijskemu grozi sumatranskemu, saj je ostalo le še nekaj tisoč predstavnikov te vrste.

Sumatranski orangutan
Sumatranski orangutan FOTO: Thinkstock
Kaj jih ogroža?

Orangutani, ki so bili nekoč razširjeni vse do Kitajske, danes živijo le še na omejenih področjih Sumatre in Bornea.

Največja grožnja za orangutane je krčenje njihovega življenjskega prostora. In to se dogaja izjemno hitro. Nizkoležeče gozdove na Borneu in Sumatri namreč izsekavajo in namerno požigajo, da bi naredili prostor poljem in nasadom palm za pridobivanje palmovega olja ter cestam, ki vodijo do njih. Posebej sumatranski orangutani, ki so še bolj kot bornijski bratranci občutljivi na posege v njihovo okolje, so zato že tik pred izumrtjem.

Izsekavanje gozdov
Izsekavanje gozdov FOTO: Thinkstock
Nekatere ocene so še bolj pesimistične. V naravi naj bi živelo le še 6500 sumatranskih in manj kot 35.000 bornijskih orangutanov.
Po ocenah WWF jih je le še okoli 7500, razdeljeni pa so na 13 populacij, ki živijo v 21 gozdnih skupnostih. Od teh jih ima le šest več kot 250 članov, kar je meja, da populacija lahko na dolgi rok preživi. Počasneje, pa vendar izginjajo tudi bornijski orangutani. Njihova populacija se je v 60 letih več kot prepolovila, 55 odstotkov njihovega habitata pa je izginilo v zgolj zadnjih dveh desetletjih. 

Da nevarnost trudu okoljevarstvenikov in vse večji osveščenosti navkljub nikakor ni minila, priča tudi podatek, da več kot 50 odstotkov orangutanov živi zunaj zavarovanih območji na ozemljih v upravljanju družb, ki se ukvarjajo z rudarstvom, pridobivanjem palmovega olja ali lesa. Poleg tega so tudi meje nacionalnih parkov zgolj slabo definirane, kar poleg pomanjkanja osebja otežuje izvajanje nadzora. Vdor industrije v zaščitena območja je zato prej pravilo kot izjema.
 

Palmovo olje se ne uporablja zgolj v prehrani, ampak tudi kot biodizel, njegova proizvodnja pa skokovito raste. V letu 2015/2016 so ga pridelali 58,84 milijona tone, za naslednje leto pa Ameriški urad za agrikulturo (USDA) napoveduje celo 64,5 milijona tone. Največ pridelata Indonezija in Malezija, prav 35, druga pa 20 milijonov ton. Ponudba za zdaj sledi povpraševanju, obsežne plantaže pa izpodrivajo pragozdove, kjer domujejo orangutani. Ti sicer niso edine žrtve divjega izsekavanja – ponavadi strojem, ki posekajo ali pa kar polomijo drevesa sledijo še bagri, ki izruvajo štore s koreninai vred, tako da pragozd zamenja opustošena blatna pokrajina. Na plantažah, ki tam zrastejo, so našli le okoli 15 odstotkov vrst iz gozda, pa še te so bile maloštevilne in zato zelo ranljive.

Zaradi pohlepa pa je ranljiv tudi človek, ki s krčenjem gozdov sam sebi krade kisik, kar najbolj pride do izraza v poletnih mesecih, ko se zaradi dima velik del jugovzhodne Azije duši pod pokrovom smoga. Najbolj izrazito je to bilo med junijem in oktobrom 2015. Samo v Indoneziji je bilo prizadetih več kot 28 milijonov ljudi, 140 tisoč pa jih je potrebovalo pomoč zaradi respiratornih bolezni.

Raziskava iz leta 2016 je smogu pripisala kar 100 tisoč smrtnih žrtev, več kot 90 tisoč v Indoneziji. Seveda so indonezijske in malezijske zdravstvene oblasti to zavrnile, nenazadnje je z izvozom palmovega olja samo Indonezija lani po sicer še ne potrjenih napovedih zaslužila 18,6 milijarde dolarjev, industrija pa zagotavlja tudi več milijonov delovnih mest.

Zaradi smoga leta 2015 je po izračunih svetovne banke Indonezija sicer utrpela škodo v višini 16,1 milijarde dolarjev škode. Pogorelo je 26 tisoč kvadratnih kilometrov površin, več kot za celotno površino Slovenije.


Orangutani niso igračke!

Logično, kajne? Pa vendar je eden od razlogov za njihovo izumiranje tudi želja po eksotičnih ljubljenčkih. Orangutane, mlajše od sedmih let, namreč lovijo in prodajajo kot domače ljubljenčke, pri čemer ponavadi njihove matere preprosto ubijejo.

V nekaterih predelih jih lovijo za hrano ali pa pobijajo, češ da uničujejo pridelek. Ogrožajo jih tudi požari. Pravo katastrofo so zabeležili leta 1998, ko so se po izsušitvi šotnega močvirja na Kalimantanu nenadzorovano razširili gozdni požari in goreli kar pol leta. Poginilo je 8000 orangutanov.  

Orangutan
Orangutan FOTO: Thinkstock
Pametni so

Orangutani so zelo nežne in inteligentne živali. Znajo si poiskati in uporabljati orodje, poleg tega jih odlikuje odličen spomin.
Če odštejemo ljudi, so orangutani najpametnejši primati. Njihove intelektualne sposobnosti presegajo šimpanzje, pa čeprav nas ti morda bolj spominjajo na nas. Znanstveniki so v raziskavi, objavljeni leta 2007, ugotovili, da se najhitreje učijo in rešujejo težave. V divjini se to kaže predvsem skozi uporabo orodja, preproste kose izdelujejo tudi sami. Tako ni orangutan, ki se s palico praska po hrbtu, prav nič nenavaden prizor. Veje z gostim listjem uporabljajo za zaščito pred soncem in dežjem, s paličicami si pomagajo do meda ali do semen, uporabljajo jih tudi za odganjanje insektov.

Zanimivo je, da se vsi orangutani niso naučili  uporabljati vseh orodij. Tako so biologi v delih Bornea opazovali orangutane, ki so liste uporabljali kot robčke in si z njimi brisali obraz, medtem ko so na Sumatri zabeležili, da so si z listi kot z rokavicami zaščitili roke, ko so poskušali priti do vsebine z bodicami zaščitenih sadežev. In ker jim, podobno kot nam, udobje ni nepomembno, so si z listjem tudi postlali na vejah, preden so se usedli.

Tudi nabor čustev, ki jih izražajo, zelo spominja na človeškega. Mladički jokajo, ko so lačni, cvilijo, če jih kaj boli in se nasmihajo materam. Izražajo veselje, strah, jezo, presenečenje … V Indoneziji kroži legenda, da znajo tudi govoriti, a so se odločili, da raje ne bodo.

Čeprav so veliki, so izjemno nežni in tihi, na svojo prisotnost v gozdu le redko opozorijo.

Čas za Zemljo
Čas za Zemljo FOTO:

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (93)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Apostol1
16. 05. 2017 13.36
+2
Vedeti je treba da je bilo pred 100 leti na zemlji 1 ,5 milijarde ljudi ,danes jih je pa verjetno že 8 in to pomeni da ljudje krademo prostor vsem drugim živim bitjem na zemlji . Zaenkrat nismo sposobni kot bom rekel živalska vrsta z pametjo ,ki v tem primeru ne pomeni nič več kot zobje ali kremplji leva ,ljudem pa pamet za preživetje , kakšen višji nivo pa ta pamet ne premore. , no torej z pametjo nismo sposobni ustaviti vojne med nami kako bomo šele živeli v sožitju z živalmi ,nemogoče in takrat ko se bomo kot skupnost ali kot živalska vrsta tega zavedali bo ali prepozno ali pa za še in še rodov na zemlji ogromno škode in izumrlih živali
METKA102
08. 05. 2017 09.50
+1
Kaj zdaj no? V Bibliji piše, da je bog ustvaril človeka šesti dan, ostalo pa prejšnje dni. Po tem mi ne moremo biti žlahta od orangutanov in šimpanzov, če smo bili ustvarjeni po božji podobi. Komu naj zdaj še verjamem? ;-)
kure bedne
04. 05. 2017 15.05
+7
"Orangitan-bratranec iz gozda" mogoče od admina na 24 kur. Sam nočem žaliti orangutane, ker so pametni in intelegentni.
violeta12
04. 05. 2017 13.00
+3
orangutan je včasi poimenovan kakšen dober moški, ob tistem se počutiš dokaj zaščiteno, varno, všeč so mi visoki in močni borilnih veščin lmoški-ki se ne bojijo ničesar
Tachibana
02. 05. 2017 13.24
+12
Zelo mi je všeč, da je končno nekdo od ekipe 24ur napisal spodoben članek, ki ne igra na noto šokantnega, temveč dejansko opisuje realno stanje. Le tako naprej!
Kollerik
01. 05. 2017 17.13
+8
Madagaskar je že uničen, Borneo uničujejo z veliko hitrostjo, nato je na vrsti Papua-Nova Gvineja.
Kaktus111
01. 05. 2017 16.02
+9
in zakaj žalite orangutane?
violeta12
04. 05. 2017 13.00
jjhhggff
01. 05. 2017 15.27
+16
Mislim, da bi se moral vsak človek pogledati v ogledalo in si priznati, da je glede na videno ena čisto navadna opica.
dr.dare
01. 05. 2017 15.58
-1
kaj ste vi pri vas doma je vaša stvar ne nas zraven mešat...
Le vkup uboga gmajna
01. 05. 2017 16.48
-1
Kaj je danijel, zmanjkalo školjk na Norveškem!?
Kollerik
01. 05. 2017 17.10
-3
ha,ha... čestitke za strokovno samodeterminacijo, impact... :)))
supergigi
01. 05. 2017 15.23
+8
Vemo kdo živi v Indoneziji, zato se temu da so ogroženi ne gre čuditi.
Ibrahim99
01. 05. 2017 18.07
+5
Skalinada
01. 05. 2017 15.03
-7
Zelo avtentično ste popisali svojo - žlahto.
jjhhggff
01. 05. 2017 15.16
+8
Zakaj svojo? Tudi ti in mi vsi ostali smo vrsta opic.
dr.dare
01. 05. 2017 15.59
-5
pesnitev
01. 05. 2017 16.30
+0
Brcaš. dr. Dare? Dr. ti je podelila gotovo kakšna njamanjama fakulteta, ne, ali samega sebe tako ceniš?
Le vkup uboga gmajna
01. 05. 2017 16.50
+0
On je Danijel, ne Dare, skrbi za školjke na Norveškem!
BUONGIORNO
01. 05. 2017 13.25
+4
Ne samo bratranci !!! Na Gregorčičevi 20 in Šubičevi 4 so celo njihovi otroci !!
Kollerik
01. 05. 2017 17.11
-2
BUONGIORNO
01. 05. 2017 17.26
+2
Nisem samo Trstenjakovo spustil, pomotoma sem spustil tudi tvojga ateka !!
macro
01. 05. 2017 12.50
+3
Circus Medrano
encijandupli
01. 05. 2017 11.58
-15
Zakaj je Slovenija tako zaostala za drugimi zahodno Evropskimi državami? Zato, ker tam so že pred 2 milijonoma let orangutani prilezli iz dreves na tla in imajo sedaj 2M let evolucijskega razvoja za sabo . Pri nas pa so komaj leta 1945 prišli iz host in si nadeli kravate ter potem sedeli na sedežu zveze komunistov ter nadvladalo SLO ljudstvo, ki ne izhaja iz opice, ampak od anđela in anđeline!
luzarf@arcor.de
01. 05. 2017 12.21
-9
bravo pa se tisti ki so prisli iz gmajne so se takoj upokojili, saj so bili sami Borci OFa.
pesnitev
01. 05. 2017 16.31
+6
Hitro ste obrnili temo na politiko, saj to polje je edino, ki je na nivoju vašega razmišljanja, znanost je šla mimo vas...
Boogie Weed
01. 05. 2017 17.22
+1
Zato ker mamo največ spomenikov povezanih z drugo svetovno vojno na prebivalca na SVETU!!!! Statistično dejstvo. Saj se ne zate drugo pogovarjat kot levo desno.... Opice ene :) po moje je v zgodovini jih enih par de evolviralo v opice, zato ta smešna teorija o tem da so iz opice? Zakaj pa se opice živijo, če smo se iz njih razvili. Aja samo eni so se drugi ne? Al kak malo morgen ?
vladaricaumov
01. 05. 2017 11.51
+5
Kva so to hude zvali.
ivcekivcek
01. 05. 2017 12.11
-4
Tvoji bratranci v prvem kolenu , saj piše v naslovu . Sam je hudič če človek samo slikice gleda in ne bere naslovov.
SDS_je_poden
01. 05. 2017 11.44
+21
Čudovite živali!
dr.dare
01. 05. 2017 11.21
-23
a zdaj naj bi se slovenci slabo počutli ker uni tam uničujejo orangutane? ja naj nehajo a ne.... kaj imamo mi s tem?
JbmTiMt
01. 05. 2017 11.23
+15
mi smo potrosniki. al kako. kupujemo vse in svasta tut od tam dol. sm da smo zadovoljni
korintos23
01. 05. 2017 11.23
+8
TSTU
01. 05. 2017 11.42
+11
dr.dare povrsno beres clanke. upam, da samo tega. ampak na zalost. spet en potrosnik vec, ki naenkrat nic ne bo vedel o izsekavanju in kaj se dogaja dlje od soseda, kaj sele o palminem olju. kako olje? ponovi vajo, razsiri um, ukrepaj!
dr.dare
01. 05. 2017 11.45
-14
še vedno ne vidim kaj imamo mi z njimi? ne uničujemo jih mi
dr.dare
01. 05. 2017 11.46
-9
slovencev teh par sto kot nas je pač nismo taki potrošniki da bi orangutani zaradi nas umirali
jonbonslon
01. 05. 2017 11.53
+5
tudi najbolj nedolžen prebivalec tega planeta je kriv za to...žal...
dr.dare
01. 05. 2017 11.59
-4
lahko si ti kriv jaz nisem popolnoma nič kriv da tam nelegalno izsekujejo!!
ivcekivcek
01. 05. 2017 12.16
+4
Tudi tisti najbolj zeleni in nedolžni so krivi dokler živijo v dobrinah razvitega sveta. Žal je tako . Skratka smo krivi z mano vred.
dr.dare
01. 05. 2017 12.20
-2
vi ja jaz ne, jaz nimam nič pri ilegalnem izsekavanju tam
ivcekivcek
01. 05. 2017 12.22
+8
Če uporabljaš papir, kadiš , si brišeš rit s papirjem ,kupuješ pohištvo ........ imaš. Si kriv.
dr.dare
01. 05. 2017 12.28
-4
ne pa nimam... imajo tisti ki nelegalen izsek dopuščajo... jaz ga ne
ivcekivcek
01. 05. 2017 12.32
+4
Tudi ti ga do puščas in jaz , sediva za svojo leseno mizo , tipkava po plastiki in nič ne narediva .
dr.dare
01. 05. 2017 12.49
-2
še enkrat ti bom povedal... jaz nič ne dopuščam, ti pa zase govori... ne sodit drugih po sebi
ivcekivcek
01. 05. 2017 12.58
+2
Do pusčas in kupuješ , ter nič ne narediš da temu nebi bilo tako . Le uživaš , tako kot mi ostali , ponujene dobrine. To so dejstva in dokaz za to je predmet ki ga uporabljaš za konfiguracijo s tem portalom.
dr.dare
01. 05. 2017 13.01
-3
jaz ne odločam o tem kje se in kje ne ilegalno izsekuje... še enkrat... če ti odločaš in to dopuščaš potem si res kriv, jaz tega ne delam
ivcekivcek
01. 05. 2017 13.04
+5
Jaz sem kriv , zato ker uporabljam in kupujem kot potrošnik vse kar mi je dano na mizo , da bi mi ustregli in zagotovili dobrine ki jih želim , zaradi tega pa je svet takšen kot je. Ja sem kriv in ti tudi.
ivcekivcek
01. 05. 2017 13.09
+2
To je isto kot en dan sem poslušal posnetek mitraljesca na zagovoru , zakaj je pobil 3000 ljudi . Tak je bil ukaz kaj naj bi , je rekel . Vedno imamo na voljo izbiro , v danem primero je bila rešitev . Rekel bi ne bom pobil teh ljudi , ker jih ne morem. Pa čeprav bi bila cena to da bi bil med njimi. Eto ti , tako je povsod.Ali si na eni strani ali si na drugi.
dr.dare
01. 05. 2017 13.10
+0
ti si kriv če sam tak praviš jaz z orangutanimi nimam nič in nisem kriv za nobeno ilegalno izsekavanje
ivcekivcek
01. 05. 2017 13.15
+2
Dejansko lahko nebi bil nič kriv , imaš možnost te izbire . Ampak bi bila zelo težka in tako pogumnih skoraj da ni . Odpovedat se bi moral vse dobrinam , si vse sam pridelat , živet s svojo energijo , hrano . Ne uporabljat ne plastike in lesa . Skratka se vrnit v srednji vek. Če ne narediš tega koraka si enostavno sokrivec.
adonai
01. 05. 2017 13.29
-2
Ivcek ne jokcat, mi smo pač dominantna žival na svetu in bomo iztrebli manj razvite sorodnike. Kot žival in dominantna vrsta nimaš kaj druge obtoževat da so kakšni "sokrivci". Smo pač glavna žvad na plenetu,...
ivcekivcek
01. 05. 2017 13.32
+3
Ne jokam , sam rad vidim svet takšen kot je . Čim bolj šoroko in ne ozko . Čeprav je najlepše videti ozko , svojo vas in sosednjo. In hodit nasmejanih ust na okoli :) Seveda so sokrivci , saj nisem edini Homo habilis Mammalia vretenčar na tem svetu.
1984-
01. 05. 2017 13.36
+3
Inteligenca na višku. Ta dr. Si tajši izbriši.
dr.dare
01. 05. 2017 14.03
-1
še enkrat... če ti dovoljuješ ilegalno izsekavanje si seveda kriv... jaz ga ne in zato nisem kriv
pesnitev
01. 05. 2017 16.36
DrDare, ne pereš perila? V vsakem pralnem prašku znamke Ariel je palmino olje, kapiraš? Pragozdovre izsekajo zato da lahko palme nasajajo in pragozd je življenjski prostor mnogih rastlin , tudi zdravilnih, in mnogih živali, tudi orangutana, mladički so pogosto žrtve človeka ali ostajajo sirote
adonai
01. 05. 2017 17.17
+1
Fantje ne jokcat, mi smo dominantna vrsta, bomo pač iztrebili šibkejše. Tako pač to je, to je vse normalno - močnejši zmagujejo. Tako učijo v šoli. Vse je v najlepšem redu
ivcekivcek
01. 05. 2017 18.02
Torej si kriv ,samo ne priznaš. Taki so najhujši .
jonbonslon
01. 05. 2017 19.14
v10power
02. 05. 2017 11.47
dr. a se tolažiš, da nisi nič kriv, da lahko mirno spiš
Erik Volk
01. 05. 2017 11.16
+16
Človek vse uničuje z vedno večjo hitrostjo. Da smo prišli do te stopnje, so naši predniki uporabljali um in na žalost orožje. Danes uporabljamo samo še orožje in se ukvarjamo s stvarmi, ki se izplačajo finančno...Ne glede na posledice. To nas pelje v samouničenje...Prepričan pa sem, da so vrste bitji, ki so sposobne preživet tudi največjo katastrofo...mi pa ne...
adonai
01. 05. 2017 11.56
+3
Zakaj govorite o ljudeh? Če so tile kosmatinci naši bratranci, potem smo tudi mi samo živali
ivcekivcek
01. 05. 2017 12.18
+3
Saj smo , kaj pa drugo , ena sorta med mnogimi .
adonai
01. 05. 2017 12.24
-1
Ja ne vem no, tukaj eni nekaj pišejo o človeku, pa ne vem zakaj, če smo baje vsi samo živali, pač opice
ivcekivcek
01. 05. 2017 12.29
+4
Normalno da smo živali , kaj pa naj bi bili drugega. Smo dominantna vrsta , to da se imamo za nekaj več od ostalih smo si izmislili in si dali ime človek. Sicer smo več , ker smo dominantna vrsta . Ampak klub temu smo sorta živali v skupini sesalcev.
Rolesx
01. 05. 2017 11.07
+5
že človeka izkoriščajo zakaj nebi živali ki ne govori? To so humani pametni ljudje v letu 2017 ki hvalijo sami sebe
dr.dare
01. 05. 2017 11.06
-14
kaj imamo slovenci s temi orangutanami?
TSTU
01. 05. 2017 11.43
+3
se en ki bere clanke povrsno. upam se enkrat prebrat pa izvedet odgovor? ali ti mar ne kupujs nic kar vsebuje palmino olje? potem bravo, nimas nic s tem. v kolikor se pa pojavi na sesznamu sestavi ki jih imas doma, si pa sokrivec - to imas s tem.
dr.dare
01. 05. 2017 11.52
-6
pesnitev
01. 05. 2017 16.39
Veš, ampak takih kot si ti je na milijone
milan-hisan
01. 05. 2017 10.45
-1
D.L. Z lepim se hvališ.