Zborovanja se je udeležil tudi minister za informacijsko družbo Pavle Gantar, ki je zbranim povedal, da je vlada pripravljena na razumen dogovor, ki bo med drugim omogočil nadaljnji razvoj telekomunikacij na podeželju. Poudaril pa je tudi, da je zakon o telekomunikacijah, ki ga je vlada že poslala v državni zbor, zgolj sistemski zakon, ki ga mora DZ čimprej sprejeti, saj je s 1. januarjem 2001 slovenski trg telekomunikacij formalno liberaliziran, zakonodaje pa še ni. Gantar je dodal, da so pripravljeni razmisliti tudi o vključitvi 64. člena starega zakona o telekomunikacijah, ki ureja vračilo preveč vplačanih sredstev, v nov zakon o telekomunikacijah.
Upravičenci se namreč bojijo, da bo z ukinitvijo starega zakona o telekomunikacijah izginila tudi pravna podlaga za izvršitev sklepa ustavnega sodišča, da mora država upravičencem, ki so v obdobju od 18. maja 1974 do 18. junija 1997 vlagali v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, povrniti preveč plačana sredstva. Kot je dejal Gantar, se vlada zaveda, da mora odločbo ustavnega sodišča izpolniti. Sicer pa so vlagatelji še poudarili, da privatizacije Telekoma ne bi smelo biti tako dolgo, dokler ne bo najden koncept povračila preveč plačanih sredstev. Sprejeli so sklep, da mora novi zakon, ki bi urejal to vračilo sredstev, zagotoviti povračilo vseh vložkov vlagateljev ali pravnih oseb, ki so bili večji od najnižje povprečne cene telefonskega priključka v tem času na določenem območju, kjer je bilo omrežje že zgrajeno.
Predsednik danes izvoljenega upravnega odbora združenja Darko Fras je tako poudaril, da DZ ne bi smel sprejeti letošnjega proračuna, v katerem je predviden tudi načrt prodaje državnega premoženja, saj bi s tem brez pripravljenega koncepta o vračilu sredstev vladi omogočili, da proda Telekom, sredstev pa ji ne bi bilo potrebno nakazati vlagateljem. "O načinu in hitrosti privatizacije vlada še ni sprejela dokončnega stališča," je poudaril Gantar in dodal, da je glede na dogajanje na svetovnem trgu telekomunikacij mogoče prej pričakovati, da država letos ne bo prodala deleža v Telekomu, kot pa da bi ga. Program privatizacije državnega premoženja sicer predvideva, da bi država lahko letos prodala do 25 odstotkov svojega deleža v Telekomu, kjer ima trenutno sicer 66,7-odstotni lastniški delež. To pa se bo po Gantarjevih besedah zgodilo le, če se bo ponudila ugodna priložnost, sicer država deleža v Telekomu ne namerava prodati.
