Za vzdrževanje šol skrbijo skupaj občine in država. Ker pa občine pogosto nimajo denarja so šole v slabem stanju in pogosto celo nevarne. Po besedah državnega sekretarja za investicije na ministrstvu za šolstvo Hermana Tomažiča gre v primeru zaprtja šole v Ljutomeru za nova dejstva, ki jih pri uvrstitvi šole na 126. mesto seznama obnove še ni bilo.
Na vrhu tega seznama je kar deset šol, ki so zbrale največje možno število točk in so zato hkrati na vrsti za obnovo, v vseh pa se soočajo s hudimi težavami.
Podružnična osnovna šola Grajena na Ptuju ob številnih razpokah, odpadajočem ometu in kletni učilnici z enim samim oknom kaže grozljivo podobo. Šolsko kuhinjo je napadla plesen, jedilnica z dvema mizama pa je premajhna za vse otroke na šoli. Pristojni obljubljajo, da se bo gradnja nove šole začela kmalu.
Tudi v primeru osnovne šole Gorje na Bledu lokalna oblast obljublja, da bodo po več kot desetih letih končno dobili dodatne učilnice in novo telovadnico pa je dala tudi. Telovadnica je premajhna, fasada montažne stavbe pa je še vedno iz salonitnih plošč, ki vsebujejo zdravju škodljiv azbest. Šola nujno potrebuje novo knjižnico in računalniško učilnico, zaradi uvedbe devetletke pa zmanjkuje tudi prostora za učence.
V podružnični osnovni šoli v Ribnem pouka ni že drugo šolsko leto. Šolo je močno prizadel potres leti 1998. Leto dni po potresu je pouk v šoli potekal normalno, nato pa so statiki določili, da šola ni varna. 70 otrok se mora zato voziti v matično šolo na Bled, ki jo že pesti prostorska stiska, prvi razred ima pouk kar v vrtcu. Za izgradnjo nove šole, ki naj bi se začela letos pomladi, so se učitelji skupaj s starši borili tri leta.
Manj svetlo prihodnost pa ima po besedah ravnatelja zaenkrat več kot 100 let stara šola Olge Meglič na Ptuju. Šola se pogreza, zato odpada omet v knjižnici, telovadnici in na hodniku, kjer se je enkrat podrl tudi strop.
