Eden od dokumentov kaže, da je Mladić na pogovorih s francoskim generalom Janvierjem 4. junija 1995 pripravil dogovor o izpustitvi pripadnikov modrih čelad, ki so jih bosanski Srbi zajeli za talce. Dogovor je predvideval tudi, da mednarodna skupnost ne bo izvedla letalskih napadov proti bosanskim Srbom. Po navedbah človekoljubne organizacije s sedežem v Parizu je v poročilu o pogovoru generala Janvierja z Mladićem, ki ga je nato takratni posebni odposlanec ZN Jasuši Akaši 15. junija 1995 po faksu poslal takratnemu tajniku ZN za mirovne operacije Kofiju Annanu, general Janvier potrdil informacije o Mladićevem predlogu.
Zadnje modre čelade so bosanski Srbi izpustili 18. junija, torej nekaj manj kot mesec dni pred srbskim napadom na Srebrenico 11. julija 1995. V faksu je pisalo, da general Janvier na pogovorih z Mladićem ni ničesar podpisal, vendar pa je glavno tajništvo ZN o sestanku obvestil šele 11 dni pozneje in še to na izrecno zahtevo tajništva. Da bi preprečili letalske napade, so bosanski Srbi 1. junija 1995 kot talce zajeli 377 pripadnikov sil ZN, ki so jih nato postopoma izpuščali v manjših skupinah.
Drugi dokument, ki ga je objavila organizacija Zdravniki bez meja, pa odkriva, da sta poveljnik glavnega poveljstva UNPROFOR, Nizozemec, Cees Nicolai in poveljnik nizozemskih modrih čelad, polkovnik Ton Karremans, na zaslišanju minuli teden zatrdila, da se tragedija v muslimanski enklavi ne bi zgodila, če bi mednarodna skupnost z letali nemudoma napadla položaje bosanskih Srbov. Letalskim napadom sta po besedah nizozemskih častnikov odločno nasprotovala francoski general Janvier in britanski general Ruppert Smith, poveljnik sil UNPROFOR v BiH.
Mednarodna skupnost je 11. julija 1995 v popoldanskih urah izvedla dva letalska napada na položaje Srbov v BiH, vendar pa je bilo prepozno, da bi ustavili etnično čiščenje Muslimanov, ki so ga začele sile bosanskih Srbov. Od takrat pogrešajo približno 7000 Muslimanov, večinoma moških.
