Pahor si želi, da bi Slovenija postala Silicijeva dolina Evrope

Predsednik Borut Pahor se je srečal s Slovenci, ki študirajo, raziskujejo ali predavajo v tujini. Zbranim je dejal, da je treba stremeti k temu, da Slovenija postane Silicijeva dolina Evrope, v katero bodo hodili tisti, ki bodo v garažah ustvarjali velika podjetja prihodnosti in dodal, da zbrani predstavljajo moč, na katero vsi računajo.

Predsednik Pahor si namreč želi, da bi tudi Slovenci, ki se izobražujejo v tujini, pomagali, da bi Slovenija bila bolj pravična in bolj uspešna.

Pozval jih je, naj študirajo, kar jih zanima, saj se bodo le tako oblikovali v ustvarjalne osebnosti in le taki se lahko prilagodijo okoliščinam. "Ni vaša dolžnost, da se vrnete nazaj, privilegij države je, da vas ima. Dolžnost države pa je, da stori vse, da bo privlačna in kompetentna, da boste prišli nazaj in si tukaj ustvarili družine," jim je še dejal Pahor.

Po mnenju Janeka Museka z Inštituta za etiko si stabilne družbe prihodnosti ne moremo predstavljati brez znanja, a tudi močnih etičnih vrednot. Hkrati pa si po njegovem mnenju slovensko gospodarstvo obeta veliko od sodelovanja s slovenskimi znanstveniki, ki so študirali doma ali v tujini.

Predstavnik študentov v tujini in ustanovitelj novonastalega Društva študentov v tujini Igor Cesarec je spomnil, da se Slovenci, ki študirajo in raziskujejo na tujih univerzah, srečujejo že nekaj let, letos se jih je spet zbralo rekordno število, več kot 130, ki se izobražujejo v 14 državah sveta.

Njihovo društvo se po oceni Cesarca ustanavlja v pravem času, saj se veliko govori o odhodu mladih iz Slovenije. In zdaj je čas, da na to prenehamo gledati kot na težavo, je dejal. To bi morali videti kot priložnost, da si mladi razširijo obzorja, pridobijo znanja in izkušnje, hkrati pa naj bo to tudi priložnost za Slovenijo, da začne ustvarjati pogoje, kjer bodo mladi lahko izkoristili svoje potenciale, je dodal.

Nagovorom je sledil krajši pogovor z nekaterimi mladimi, ki se izobražujejo v tujini. Večinoma so ugotavljali, da v tujini velja večja fleksibilnost pri študiju ter več individualnega pristopa. Tudi delodajalci kasneje iščejo kandidate, ki bodo podjetju ali organizaciji dali neko dodano vrednost in torej razmišljajo "zunaj okvirjev", so se strinjali. Politolog Peter Verovšek, ki predava na ameriški univerzi Harvard, pa je dodal, da je v ZDA bolj prisotna pozitivna miselnost, da se vse težave zmore rešiti.

Glede vprašanja o vrnitvi v Slovenijo je Sebastjan Glinšek, postdoktorski študent kemičnega inženiringa in nanotehnologije na ameriški univerzi Brown, izpostavil, da se pojavi vprašanje možnosti za znanstveno delo. Tukaj je vprašanje dostopa do literature, dostopa do sredstev in pogojev ter stika s tujino, je naštel. Univerzitetni sistem se mu namreč zdi preveč obrnjen navznoter namesto navzven.