Predsednik DZ se je v nagovoru poslancem spomnil časa, ko se je PS SE odločala o dodelitvi statusa posebnega gosta Sloveniji. Po njegovih besedah so k tej odločitvi prispevali trije poudarki: da se Slovenija ni odločila za samostojnost iz nacionalnega egoizma, ampak zato, da bi zavarovala demokratične pridobitve, da so bile v ospredju demokratičnih sprememb človekove pravice in svoboščine, in odločitev, da vidi svojo prihodnost v skupni Evropi.
Članstvo Slovenije v SE je bilo za državo pomemben dogodek, za njene ljudi pa velik navdih, saj je dalo evropskemu povezovanju močan in nenadomestljiv zagon, je nadaljeval Pahor. Ob tem je spomnil, da SE ni bil pomemben le za nove članice, temveč je na spremembe po padcu Berlinskega zidu pripravljal tudi zahodne demokracije. "SE je bil mesto srečanja dveh zgodovinskih izkušenj, ki ju je navdihovala enotna prihodnost," je poudaril.
Predsednik DZ se je poleg z lordom Russell-Johnstonom danes v Strasbourgu srečal še z generalnim sekretarjem SE Walterjem Schwimmerjem, s katerim se je pogovarjal predvsem o položaju v JV Evropi. Prav razmere v Makedoniji so ena od osrednjih tem tokratnega zasedanja PS SE, ki poteka od ponedeljka. Na jutrišnji seji bo glavni poročevalec za Makedonijo Roman Jakič predstavil dokument o položaju v tej državi.
V dokumentu, na katerega so sicer vloženi še amandmaji, PS SE izraža globoko zaskrbljenost nad razmerami v Makedoniji in obsoja tako uporabe sile oboroženih albanskih skupin kot povračilne akcije nad albanskim prebivalstvom. Makedonsko vlado med drugim poziva, naj sprejme ustrezne ukrepe, tudi ustavne, da bi izboljšala položaj etničnega albanskega prebivalstva in drugih manjšin. PS SE v dokumentu izraža podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti Makedonije in pozdravlja oblikovanje vlade narodne enotnosti, ki jo poziva, naj sprejme politično rešitev krize. Sicer bo SE razmere v Makedoniji še naprej skrbno opazoval.
