Naslovnica

Parlamentarne volitve v Sloveniji

Ljubljana, 15. 10. 2000 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

V Sloveniji so se začele tretje parlamentarne volitve po osamosvojitvi države, na katerih bo več kot milijon in pol volivk in volivcev odločalo o sestavi državnega zbora v naslednjem mandatu . Približno 3500 volišč v državi bo odprtih od 7. do 19. ure, poleg tega pa bo po napovedih odprtih še 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, kjer bodo lahko svojo volilno pravico uresničili še slovenski izseljenci. Za 90 poslanskih mest se po zadnjih podatkih državnega statističnega urada poteguje 1007 kandidatk in kandidatov. Po enega poslanca bosta izvolili italijanska in madžarska narodna skupnost: 2786 pripadnikov italijanske narodne skupnosti z volilno pravico bo lahko oddalo glasove le za enega kandidata, 7183 pripadnikov madžarske narodne skupnosti z volilno pravico pa bo izbiralo med petimi kandidati. Večina kandidatov nastopa na listah političnih strank, neodvisnih kandidatov pa je sedem. Od 16 list kandidatov v vseh volilnih enotah nastopa 11 list političnih strank. Za izvedbo volitev skrbi približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev so pristojne Republiška volilna komisija (RVK) ter volilne komisije desetih volilnih enot (od tega dve volilni enoti narodnosti), 88 okrajnih volilnih komisij in volilni odbori na voliščih.

Po dosedanjih ocenah bodo volitve državo stale več kot 550 milijonov tolarjev, od katerih je v letošnjem državnem proračunu za obveznosti RVK zagotovljenih 450 milijonov, po napovedih pa naj bi večji del manjkajočih sredstev za delovanje tiskovnega središča v Cankarjevem domu zagotovila vlada.

Del slovenskih državljanov je o sestavi novega državnega zbora že odločal, saj so med t. i. posebnimi oblikami glasovanja možnost predčasnega glasovanja na sedežih okrajnih volilnih komisij od torka do četrtka nekateri volivci že izkoristili, prav tako je omogočeno glasovanje po pošti. Ta možnost je predvidena tudi za Slovence, ki živijo v tujini in imajo v skladu z ustavo možnost voliti in biti izvoljeni.

Volitve tokrat potekajo po nekoliko spremenjenem proporcionalnem volilnem sistemu s štiriodstotnim volilnim pragom, kot ga je državni zbor tik pred parlamentarnimi počitnicami zapisal v ustavo. Bistvene so predvsem novosti pri ugotavljanju volilnih izidov, saj je zakonodajalec spremenil način izračunavanja mandatov, ki daje možnost pridobitve večjega števila neposrednih mandatov. Poslanski mandati se po tem sistemu delijo na dveh ravneh. Prva delitev poteka z razdelitvijo t. i. neposrednih mandatov na ravni volilne enote, preostanek poslanskih sedežev pa bo razdeljen na ravni države.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10