Dvojamborna jadrnica, sonce, mir, tišina, brezveterje, ledene gore. Grenlandija. Za Klemna Premrla, najboljšega lednega plezalca na svetu, je to kar popolna kulisa. Gopro kamere so nameščene po skoraj celem telesu, v zraku ga spremljamajhen dron. Cepin, ki ga zabije v steno ledene gore dobro prime, toda tik preden stopi korak višje, pod sabo zasliši neopisljiv trušč. Kot, da bi se zaletel vlak- toda to ni vlak, ogromen kos ledene gore po kateri pravkar pleza s soplezalcem Aljažem Anderletom se je odlomil, natanko tam kjer sta nekaj minut nazaj stopila na ledenik. "Najbolje bo, da se obrneva," s povsem mirnim tonom predlaga Klemen, toda mirnost je le navidezna.
"Nisem adrenalinski odvisnež", odgovarja Robiju Erjavcu, medtem, ko se pripravlja pod plezalno steno v Dovžanovi soteski pripravlja na plezalni trening. "Ko ga začutiš, je ponavadi že prepozno, takrat je nekaj šlo narobe". Je edini, ki je prosto preplezal vseh 5 najtežjih lednih smeri na svetu, prestavil mejnike najtežjega možnega in se spustil v avanture, ki jih ni upal poskusiti še nihče. Zavestno pleza na robu zmogljivosti, včasih ga tudi "nadzorovano" prestopi, toda "zmeraj mora biti prisoten strah". Strah skrbi za to, da ne delaš napak, edino kar šteje v steni, pa je osredotočenost oziroma to, "da razmišljaš samo na naslednja 2 giba in takrat ne obstajajo nobeni problemi, nobene službe, nobeni krediti in to je zelo sproščujoče". Je oče, partner, svojo družino ima rad, toda plezanje je njegova strast, ki se ji ne more in ne zna odreči. Ogromno smeri bi še rad preplezal, zato v svojem stilu dodaja: "Saj sem še mlad, visokih gora pa je še veliko".
