V roko mi poda kos lesa, ki ga uporablja za violine: "To je smreka, vidiš, to je pa javor. Potrkaj." Oba s členki prstov trkava po lesu, in res takoj slišiš drugačen zvok. Živi in dela v Vitanju, majhnem kraju, ki ga Slovenci poznamo po Centru vesoljskih tehnologij.
V njegovih violinah sicer ni nič vesoljskega, je pa zato božanskega. Božansko razmerje ali zlati rez. S tem številom so se namreč ukvarjali ne le znani matematiki, temveč tudi umetniki, biologi. Platon, Fibonacci, Kepler, da Vinci ... Med znanimi imeni najdemo tudi Stradivarija – tvorca najbolj znanih, najdražjih in najveličastnejših violin na svetu. "To so moje violine. Stradivari, Amati, Guarneri, Steiner in moja prva," ponosno pokaže na svoje delo. Police v salonu so polne prekrasnih violin, "250 ur porabim za eno". Pavel Skaza ni običajen goslar, je hišnik na Srednji glasbeni šoli v Slovenskih Konjicah in prav tam je začel, ko mu je profesor v roke potisnil knjigo o izdelavi violin in ga prosil, naj jo malo preleti. V trenutku, ko je knjigo odprl, se je v njem rodila strast, ki je še danes ne zna prav pojasniti. "Takoj mi je bilo vse jasno, vse mere, postopek izdelave. Tako sem naslednji dan že začel izdelovati svojo prvo," pojasni Skaza, ki je sicer velik del svojega življenja preigraval pihala v ansamblih narodno-zabavne glasbe. Šele ko vidiš vsa orodja v njegovi delavnici, postane jasno, kako zahtevno je izdelovanje violine.
