Picula je dejal, da se bo šele pokazalo, ali bosta Slovenija in Hrvaška izkoristili sedanje ugodne politične priložnosti za reševanje odprtih vprašanj, in ob tem ocenil, da sta se obe državi v prehodnem obdobju "samo dolgo pogajali, vendar se iz določenih razlogov nista mogli približati rešitvam". "Dejstvo je, da je Slovenija v tem trenutku v drugačnem mednarodnem položaju kot Hrvaška. Slovenija je v prvi skupini držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji, kar bi nas moralo veseliti. Z državo, s katero si v splošnem delite isto evropsko vizijo, je lažje reševati medsebojna odprta vprašanja," je dejal Picula.
Na vprašanje, kako komentira nedavne obmejne incidente na območju Dragonje, zaradi katerih je Slovenija Hrvaški poslala protestno noto, je Picula dejal, da Hrvaška dolgoročno svoje politike ne želi graditi na incidentih, ker bodo ti vedno obstajali. Kar zanima Hrvaško, je dejal Picula, je oblikovanje platforme, ki bo služila kot izhodišče v pogajanjih s Slovenijo. Picula ob tem ni pojasnil, za kakšno platformo gre. Na vprašanje, kaj je s skupno komisijo, ki bi morala določiti mejo na morju, je Picula odgovoril, da je šlo za dober poskus, da bi prek posrednikov dosegli določeno pogajalsko vzdušje in da se tudi na ta način zbližajo stališča. "Mislim, da je William Perry v tem trenutku pravzaprav izpolnil svojo funkcijo in bilo bi dobro, da bi skušali na neposrednih pogajanjih z Ljubljano ugotoviti, ali je ta problem glede na ostala vprašanja rešljiv v tem trenutku. Ne bi bilo dobro, da bi že takoj na začetku obremenili pogajanja z vprašanji, ki jih objektivno ni mogoče lahko rešiti,"
meni Picula.
Nekdanji hrvaški veleposlanik v Sloveniji in sedanji Piculov svetovalec za odnose s sosednjimi državami Ivica Maštruko je ocenil, da ima vsaka država največ nerešenih vprašanj s svojim sosedami. Problemi med Slovenijo in Hrvaško so nastali z razpadom nekdanje skupne države. "Tudi če bi prišlo do mirne ločitve, bi imeli enake probleme v meddržavnih odnosih, to je določitev državne meje. Čeprav je tudi Badinterjeva komisija sprejela stališče, da so meje nekdanjih republik obenem tudi meje novih držav, ta meja ni bila točno in natančno določena, nikoli pa niso bile določene meje na morju. S Slovenijo nismo imeli ob osamosvajanju sklenjenega nobenega dvostranskega sporazuma. Sedaj smo vzpostavili osnovno infrastrukturo za dvostranske odnose," je dejal Maštruko. Izpostavil je tudi, da je Hrvaška na mednarodnem področju, v vseh mednarodnih organizacijah in tudi v času, ko je Slovenija predsedovala Varnostnemu svet ZN, ne glede na dvostranske probleme vedno uživala podporo Slovenije.
Nekdanji zunanji minister Granić je prav tako ocenil, da s Slovenijo v minulih letih ni bilo mogoče ničesar rešiti zaradi njenih volitev. Hrvaška je s Slovenijo podpisala 34 sporazumov in protokolov, največji problemi, ki so ostali nerešeni, pa so razmejitev v Piranskem zalivu oziroma mejna črta na morju ter izhod na odprto morje. Problem jedrske elektrarne Krško in Ljubljanske banke je po mnenju Granića mogoče rešiti s pomočjo arbitraže. Granić je tudi ocenil, da je v tem trenutku zaskrbljujoča močna medijska in diplomatska kampanja v Sloveniji, ki se izvaja kot pritisk na Hrvaško.
