Vsega je po mnenju opozicije kriva SMS. Ker je podpisala sporazum z Drnovškom in vodi vladni urad za mladino, se že ne more prištevati med opozicijske, so ji masko z obraza trgali Janševi in Bajukovi, ki so za pravo opozicijo terjali večino v nadzornih odborih. Oblast je bila neomajna in zelene luči ni prižgala niti Bajukovemu predlogu, po katerem bi za nadzor potrebne dokumente - namesto dosedanje polovice - lahko terjala že tretjina članov nadzornih odborov. V iskanju čarobne formule ni pomagal niti Pahorjev trud, ki se je kot predsednik državnega zbora izpostavil kot posrednik med oblastjo in opozicijo. Koalicija Slovenija se je zato odpovedala vodenju parlamenta, nekateri v hramu demokracije pa so umik s položajev, torej novo obliko parlamentarnega boja že označili za parlamentarno vdajo.
Kot je o nastalem položaju za oddajo 24 ur povedal strokovnjak s pravne fakultete dr. Rajko Pirnat, se je s tem kontrolna vloga opozicije v državnem zboru še zmanjšala, kar ni dobro za demokracijo v Sloveniji. Po njegovem je pomembno upoštevati to, da ima v parlamentarni demokraciji vladna koalicija vedno večino v parlamentu, in da je nadzor sodišč in sredstev javnega obveščanja mnogo bolj bistven.
