Denarja za podjetja je dovolj, toda Slovenija zaostaja pri investicijah

Kako naj slovenska podjetja financirajo rast v času hitrih tehnoloških sprememb, negotovih razmer na svetovnih trgih in vse večjih zahtev glede trajnosti? O tem so na poslovno-medijski konferenci Platforme Nova doba financ in zavarovalništva: digitalno, trajnostno in odporno razpravljali dr. Arjana Brezigar, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, Tadej Jurca, član uprave UniCredit Bank, Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke, ter Barbara Žibret Kralj, izvršna direktorica in odgovorna partnerica Deloitte Slovenija. Pogovor je vodil Adi Omerović.

Razprava je pokazala, da izziv slovenskega gospodarstva ni zgolj v tem, kako priti do denarja, temveč predvsem v tem, kako prepoznati prave priložnosti za investiranje in ob tem obvladovati tveganja.

Dr. Arjana Brezigar je pojasnila, da slovenska podjetja v primerjavi s podjetji v evrskem območju ostajajo razmeroma malo zadolžena. Tudi bančni sistem je dobro kapitaliziran in likviden, zato podjetja financiranja praviloma ne navajajo kot glavne ovire za investiranje.

Drugačna je slika pri obsegu naložb. Po podatkih, ki jih je predstavila Brezigar, so bruto investicije v Sloveniji lani predstavljale približno 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, medtem ko je bil delež v nekaterih primerljivih državah srednje in vzhodne Evrope okoli 13 odstotkov.

Še izrazitejša je razlika pri neto investicijah, torej po upoštevanju amortizacije. Brezigar je opozorila, da primerljive države v regiji v primerjavi z dodano vrednostjo v izgradnjo kapitala vlagajo bistveno več kot Slovenija.

Posebno pozornost je namenila strukturi naložb. Slovenija razmeroma veliko vlaga v stroje in opremo, zaostaja pa pri digitalnih investicijah. Prav te postajajo vse pomembnejše za produktivnost, konkurenčnost in prihodnji razvoj podjetij, zlasti ob hitrem napredku umetne inteligence.

Kako zahtevna je presoja večjih projektov, je razkrila razprava o fiktivnem podjetju, ki proizvaja baterijske komponente za električna vozila. Podjetje s 400 zaposlenimi in 80 milijoni evrov prihodkov bi za načrtovano investicijo potrebovalo 30 milijonov evrov dodatnega financiranja.

Barbara Žibret Kralj je opozorila, da podjetja pri takšnih odločitvah ne morejo gledati samo na potencialni donos. Tehnološke spremembe so lahko tako hitre, da se lahko poslovni pogoji spremenijo še pred zaključkom investicije. Pomembna tveganja predstavljajo tudi geopolitične razmere, koncentracija kapitala in način financiranja velikih tehnoloških projektov.

Tadej Jurca je pojasnil, da banke pri presoji ne preverjajo zgolj finančnih izkazov, temveč tudi ljudi, ki stojijo za projektom, lastniško strukturo, sposobnost izvedbe, kupce, dobavitelje in vzdržnost uporabljene tehnologije.

Vse pomembnejša postajajo tudi okoljska, družbena in upravljavska merila ESG, pa tudi ustrezna zavarovanja. Pri večjih zneskih lahko presoja vključuje strokovnjake za posamezne industrije in več ravni odločanja znotraj bančne skupine.

Posebno pozornost je panel namenil tudi manjšim podjetjem. Kaj se zgodi, ko podjetje s 25 zaposlenimi in štirimi milijoni evrov prihodkov pridobi tržno zelo pomembno, tri milijone evrov vredno naročilo, vendar za njegovo izvedbo potrebuje dva milijona evrov financiranja?

Na prvi pogled gre za izjemno poslovno priložnost. Toda če mora podjetje proizvodnjo financirati vnaprej, kupec pa plača šele po daljšem roku, se lahko hitro znajde v likvidnostnih težavah.

Žibert Kralj je opozorila, da lahko tako veliko naročilo glede na velikost podjetja pomeni tudi bistveno spremembo poslovanja. Podjetje mora zato vnaprej oceniti denarne tokove, tveganje odvisnosti od enega kupca in možnost zavarovanja terjatev.

Jurca je dodal, da je pri presoji pomembno, ali je dogovorjena cena dovolj visoka, da podjetje po upoštevanju stroškov in financiranja še ustvarja ustrezno maržo. Velik posel sam po sebi še ne pomeni tudi dobičkonosnega posla.

Borut Jamnik je pojasnil, da je vloga SID banke predvsem zapolnjevanje vrzeli, ki nastanejo, ko potrebe podjetij niso v celoti pokrite s ponudbo komercialnih bank.

SID banka lahko pri večjih projektih sodeluje z izdajo garancije ali s prevzemom dela tveganja v okviru sindiciranega posojila. Tako lahko podpre tudi financiranje projektov, pri katerih komercialne banke zaradi velikosti izpostavljenosti ali profila tveganja niso pripravljene prevzeti celotnega financiranja.

Pri presoji zadolženosti je pomembno tudi razmerje med dolgom in EBITDA, torej dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo. Jamnik je opozoril, da lahko dodatno zadolževanje pri podjetju, ki že ima visok finančni dolg, hitro postane problematično.

SID banka tako ne nadomešča komercialnega bančnega financiranja, temveč ga dopolnjuje tam, kjer obstaja utemeljena potreba po prevzemu dodatnega tveganja.

Sporočilo razprave je jasno: dostop do kapitala je pomemben, vendar sam po sebi ne zagotavlja razvoja. Podjetja potrebujejo premišljene investicijske načrte, realne finančne projekcije in sposobnost prepoznavanja tveganj, ki jih prinašajo tehnološke ter geopolitične spremembe.

Za Slovenijo pa ostaja pomembno vprašanje, ali bo znala povečati obseg naložb in več sredstev usmeriti tudi v digitalizacijo, nove tehnologije ter dvig produktivnosti. Prav od teh odločitev bo v veliki meri odvisno, kako konkurenčno bo slovensko gospodarstvo v prihodnjih letih.