Digitalna plačila prinašajo udobje, a tudi nova tveganja

Kako bomo plačevali v prihodnosti in kaj se zgodi, ko postane finančna storitev tako preprosta, da o njej skoraj ne razmišljamo več? Na drugem panelu poslovno-medijske konference Platforme z naslovom Kako bomo plačevali jutri? Bančne storitve med inovacijami in dostopnostjo so o prihodnosti plačevanja razpravljali Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, Luka Gabrovšek, poslovni direktor Mastercarda za Slovenijo, in Janko Medja, soustanovitelj podjetja Leanpay ter glavni direktor za razvoj poslovanja. Pogovor je vodil Miha Drozg.

Razprava je pokazala, da razvoj plačilnih storitev odpira pomembne priložnosti, vendar tudi vprašanja, kako zagotoviti preglednost stroškov, varnost uporabnikov in dostopnost storitev za različne skupine prebivalstva.

Stanislava Zadravec Caprirolo je opozorila, da so Slovenci pri plačevanju bolj digitalni, kot bi lahko sklepali iz splošne javne razprave. Kljub temu del prebivalstva še vedno uporablja predvsem tradicionalne načine plačevanja.

Različne plačilne navade je treba upoštevati tudi pri razvoju bančnih storitev. Digitalna plačila uporabnikom omogočajo izvajanje transakcij kadar koli in od koder koli, vendar vsi nimajo enakih možnosti ali znanja za uporabo digitalnih rešitev.

Zato je pomembno ravnotežje med digitalizacijo in ohranjanjem drugih načinov plačevanja. Razvoj digitalnih storitev zahteva velika vlaganja, obenem pa morajo biti bančne storitve dostopne tudi tistim, ki se zanašajo na gotovino.

Caprirolo je poudarila, da bančni sektor podpira zagotavljanje dostopa do gotovine. Pri tem pa se odpira vprašanje, kako organizirati in financirati infrastrukturo ter zagotoviti, da bodo stroški ustrezno razdeljeni med ponudnike, ki jo uporabljajo.

Dostop do gotovine namreč ni nujno vezan samo na bančne poslovalnice in bankomate. Med možnostmi so tudi druge lokacije, denimo pošte in trgovine.

Vse pomembnejši del plačilnega okolja predstavljajo storitve buy now, pay later oziroma kupi zdaj, plačaj pozneje, ki kupcem omogočajo razdelitev plačila na več obrokov.

Janko Medja je pojasnil, da se pri Leanpayu osredotočajo predvsem na financiranje večjih nakupov in storitev, kot so pohištvo, zobozdravstvene storitve, rabljena vozila, prenove doma in toplotne črpalke.

Takšne rešitve lahko uporabnikom olajšajo financiranje večjih izdatkov, vendar je ključno, da razumejo obveznosti, ki jih prevzemajo. Medja je opozoril na izkušnje z nekaterih tujih trgov, kjer so se pri določenih oblikah potrošniškega financiranja pojavile težave s prezadolženostjo.

Ena od nevarnosti je, da uporabnik storitev razume kot preprosto razdelitev plačila, ne pa kot obliko zadolževanja. Če stroški niso jasno predstavljeni ali posameznik ne spremlja vseh svojih obrokov, lahko izgubi pregled nad skupnimi finančnimi obveznostmi.

Po Medjevih besedah sta zato ključna preverjanje kreditne sposobnosti in pregledna predstavitev pogojev pred sklenitvijo financiranja. Uporabnik mora vnaprej vedeti, koliko bo plačal, kdaj zapadejo obroki in kakšen je skupni strošek.

Digitalne finančne storitve so povezane tudi z vprašanjem kibernetske varnosti. Toda nevarnost ne izvira samo iz morebitnih napadov na informacijske sisteme, temveč tudi iz manipulacije uporabnikov.

Caprirolo je opozorila, da banke veliko vlagajo v zaščito svojih sistemov, goljufi pa poskušajo do denarja pogosto priti tako, da uporabnika prepričajo, naj sam razkrije podatke ali jim omogoči dostop do svojih sredstev.

Pri tem izkoriščajo psihološke pritiske: občutek nujnosti, strah ali obljube o hitrem zaslužku. Človek se lahko v takšnih okoliščinah odloči prehitro in ne preveri, kdo ga je dejansko kontaktiral.

Zato tehnološka zaščita ni dovolj. Pomembna sta tudi finančna in digitalna pismenost, pa tudi ozaveščanje otrok in mladih, ki se z digitalnimi storitvami srečujejo že zelo zgodaj.

Luka Gabrovšek je opozoril še na pomen zaupanja uporabnikov. Nove tehnologije morajo biti varne, vendar morajo ljudje njihovo delovanje tudi razumeti in jim zaupati. Razvoj digitalnih plačil tako ni zgolj tehnični izziv, temveč tudi vprašanje uporabniške izkušnje in izobraževanja.

Eden od zanimivejših poudarkov razprave je bila prihodnost plačevanja z umetno inteligenco. Digitalni pomočniki bi lahko v prihodnosti v okviru pooblastil uporabnika samostojno opravljali določene nakupe in manjša plačila.

Gabrovšek je kot primer navedel digitalnega agenta, ki bi pri izvajanju določene naloge lahko sam kupil potrebno domeno, naročil spletno storitev ali plačal oglaševanje. Tehnologija za takšne rešitve se že razvija, zato bi lahko tovrstni načini plačevanja v prihodnje postali običajnejši.

Medja je dodal, da se podobne spremembe obetajo tudi pri kreditiranju. Plačilne in kreditne storitve bi lahko postale sestavni del nakupne izkušnje, tako da uporabnik posameznih finančnih postopkov ne bi več zaznaval kot ločenih korakov.

Toda prav tu se pojavlja pomembno vprašanje: kakšna pooblastila smo pripravljeni prepustiti digitalnim sistemom in kakšne finančne obveznosti lahko ti ustvarijo v našem imenu?

Prihodnost plačevanja bo verjetno zaznamovala nadaljnja digitalizacija, vendar bo njen uspeh odvisen tudi od tega, ali bodo storitve pregledne, varne in dostopne.

Preprostejše plačilo ne sme pomeniti, da uporabnik izgubi pregled nad porabo ali stroški. Enako velja za digitalne pomočnike: tudi če bodo lahko opravili del finančnih opravil namesto nas, bo treba razumeti njihove pristojnosti in posledice njihovih odločitev.

Ključno sporočilo panela je zato, da tehnologija lahko poenostavi plačevanje, ne more pa namesto posameznika prevzeti odgovornosti za njegove finančne odločitve.