Elektrifikacija logistike: zakaj zgolj menjava vozil ne bo dovolj

Za logistična podjetja ni več pomembno le, koliko energije porabijo, temveč tudi, kdaj jo potrebujejo, kako jo pridobijo in ali jo lahko shranijo. Sočasno polnjenje večjega števila vozil lahko poveča konične obremenitve, lastna proizvodnja iz obnovljivih virov pa brez ustreznega upravljanja in hranilnikov ne more biti v celoti izkoriščena.

O tem bo tekla razprava na panelu Od omrežja do hranilnika: nova energetska infrastruktura logistike, ki bo v ponedeljek, 28. septembra, potekal v okviru konference Platforme Business Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb v Grand Plaza Hotelu Ljubljana.

Pogovor bo vodil novinar 24UR Miha Drozg, sodelovali pa bodo prof. dr. Aleš Ahčan, CEO družbe PowerUp Energy, dr. Rok Vihar, direktor družbe Ljubljanski potniški promet, in prof. dr. Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Elektrifikacija spreminja način načrtovanja logističnih procesov. Čas polnjenja vozil je treba uskladiti z voznimi redi in obremenitvami omrežja, baterijski hranilniki pa omogočajo, da podjetje energijo shrani takrat, ko je je dovolj, in jo uporabi v času večje porabe.

"Elektrifikacija logistike ne pomeni le zamenjave vozil, temveč zahteva nov način upravljanja energije. Baterijski hranilniki podjetjem omogočajo optimizacijo koničnih obremenitev in stroškov omrežnine, boljši izkoristek lastne proizvodnje iz obnovljivih virov ter učinkovitejše vključevanje polnilne infrastrukture za električna vozila. S tem povečujejo energetsko prilagodljivost in odpornost podjetja, ki postajata pomemben dejavnik konkurenčnosti sodobne logistike," poudarja prof. dr. Aleš Ahčan, CEO družbe PowerUp Energy.

Industrijska območja in večji logistični centri lahko tako postopoma postanejo tudi energetska vozlišča, ki povezujejo lastno proizvodnjo, hranilnike in porabo. Naložbe v energetsko odpornost zato niso pomembne le zaradi okoljskih ciljev, temveč tudi zaradi zanesljivejšega poslovanja in boljšega nadzora nad stroški.

Pri prenovi voznih parkov ni ene rešitve za vse načine prevoza. Izbira pogona je odvisna od dolžine poti, urnika, časa za polnjenje oziroma oskrbo z gorivom in razpoložljive infrastrukture. Baterijska električna vozila in vozila na vodik so zato lahko del istega sistema.

"V Ljubljani smo izbrali komplementarni pristop k prenovi voznega parka, ki izkorišča prednosti obeh pogonskih tehnologij, tako baterijskih električnih avtobusov kot avtobusov s pogonom na vodik. Verjamemo, da se tehnologiji ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. Prav v njunem povezovanju vidimo prihodnost trajnostne mobilnosti," pravi dr. Rok Vihar, direktor družbe Ljubljanski potniški promet.

Prehod bo poleg novih vozil zahteval tudi širši sistem proizvodnje, pretvorbe in shranjevanja energije. "Uspeh transformacije logistike s ciljem doseganja okoljske in podnebne nevtralnosti bo poleg uvedbe elektrificiranih pogonskih sistemov vozil ključno odvisen od vzpostavitve zmogljivih in pametnih ekosistemskih rešitev na področju pretvorbe in shranjevanja ciljnih energijskih vektorjev in njihove ustrezne rabe," poudarja prof. dr. Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Pametno povezovanje omrežja, lastne proizvodnje, hranilnikov in različnih pogonskih tehnologij lahko gospodarstvu omogoči zanesljivejšo oskrbo ter večji nadzor nad porabo. Energetska preobrazba logistike tako prinaša zahtevne naložbe, hkrati pa odpira možnosti za učinkovitejše in odpornejše poslovanje.