Kdaj navada postane zasvojenost? Štirje strokovnjaki o pasteh sveta, v katerem smo ves čas povezani

O nekemičnih zasvojenostih bodo na konferenci Dolgoživost: kako ohraniti zdravje telesa, možganov in duševno kondicijo skozi življenje spregovorili štirje strokovnjaki z različnih področij.

November je v Sloveniji posvečen preprečevanju zasvojenosti, ki je vse pomembnejša tema tudi v svetu, zaznamovanem z nenehno digitalno povezanostjo. Zasvojenost namreč ni povezana zgolj z uporabo psihoaktivnih snovi. Tudi določena vedenja, kot so igranje iger na srečo, videoigre ali pretirana uporaba digitalnih vsebin, lahko postanejo problematična in začnejo posegati v vsakdanje življenje.

Na panelu Možgani, vedenje in zdravje: kdaj navada postane problem?, ki bo potekal pod pokroviteljstvom Loterije Slovenija, bodo sodelovali štirje strokovnjaki, ki se z vprašanjem zasvojenosti, duševnega zdravja in vpliva sodobnega okolja ukvarjajo z različnih strokovnih vidikov.

Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, se pri svojem delu srečuje z različnimi oblikami zasvojenosti in njihovimi posledicami. Njegove izkušnje bodo pomemben prispevek k razumevanju tega, kako se problematični vedenjski vzorci razvijajo in kdaj je potreben strokovni pristop.

Prim. asist. dr. Karin Sernec, dr. med., specialistka psihiatrije, deluje v Centru za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Njeno klinično delo in strokovno znanje bosta osvetlila povezave med vedenjskimi vzorci, duševnim zdravjem in kakovostjo življenja.

Prof. dr. Dan Podjed, antropolog z ZRC SAZU in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskuje odnose med ljudmi in tehnologijo ter vpliv sodobnega digitalnega okolja na naše vsakdanje življenje. Njegov pogled bo ponudil širši družbeni in kulturni kontekst vse večje povezanosti z digitalnimi napravami.

Prof. dr. Vita Poštuvan, univ. dipl. psih., je strokovnjakinja na področju duševnega zdravja, zlasti duševnega zdravja mladih. Na panelu bo pomemben tudi vidik prepoznavanja tveganj, preventive in zgodnjega ukrepanja.

Pogovor bo namenjen vprašanju, kje je meja med običajno navado, tveganim vedenjem in zasvojenostjo. Pogosto namreč ni odločilno samo, koliko časa namenjamo določeni dejavnosti, temveč predvsem to, ali jo še obvladujemo in kakšne posledice ima za naše življenje.

Strokovnjaki bodo spregovorili o delovanju možganov in sistemu nagrajevanja, nekemičnih oblikah zasvojenosti ter tveganjih, povezanih z igrami na srečo, videoigrami in digitalnimi navadami. Posebna pozornost bo namenjena tudi vplivu takšnih vedenj na spanje, telesno dejavnost, odnose, delo in duševno zdravje.

Pomemben del razprave bo namenjen prepoznavanju zgodnjih opozorilnih znakov, dejavnikom tveganja ter možnostim preventive. Kako lahko pravočasno prepoznamo, da določeno vedenje postaja problem? Kako lahko posamezniki, družine in širše okolje prispevajo k bolj zdravim navadam?

Pogovor bo povezovala Alenka Arko, pokrovitelj panela pa je Loterija Slovenije.

Loterija Slovenije odgovorno igranje postavlja v središče svojega družbeno odgovornega delovanja. Z odgovornim prirejanjem iger si prizadeva vzpostavljati ravnovesje med zabavo in preprečevanjem zasvojenosti, posebno pozornost pa namenja zaščiti mladoletnih in drugih ranljivih skupin. Igralcem omogoča tudi orodja za spremljanje in omejevanje igralnih navad, samooceno tveganj ter informacije o možnostih strokovne pomoči. S pobudo Obdaruj odgovorno ozavešča o tveganjih zgodnjega stika otrok z igrami na srečo in spodbuja odrasle k odgovornemu obdarovanju. S temi aktivnostmi prispeva k spodbujanju varnejših igralnih navad. Več o tem si lahko preberete na https://www.loterija.si/odgovorno-igranje.