Ko logistika potrebuje prostor, razvoj ni mogoč brez zaupanja

Na zemljevidu je logistično infrastrukturo mogoče prikazati z nekaj črtami in točkami. V prostoru pa nov logistični center, železniška povezava ali prometni koridor pomeni konkretne spremembe za prebivalce, občine in podjetja. Poveča lahko gospodarsko aktivnost in ustvari nove razvojne priložnosti, vendar lahko prinese tudi več prometa, posege v zemljišča in vprašanja o vplivih na okolje.

Kako takšne projekte načrtovati hitreje, ne da bi pri tem zanemarili interese prostora in ljudi, bo v ospredju panela Logistika, prostor in lokalne skupnosti: kako graditi zaupanje v razvoj na konferenci Platforme Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb, ki bo 28. septembra v ljubljanskem hotelu Grand Plaza.

Pogovor bo vodil Adi Omerović, voditelj oddaje Svet na Kanalu A, sodelovali pa bodo Ana Grabnar Crnčec, partnerica v odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, Aleš Mihelič, svetovalec poslovodstva Slovenskih železnic, ter dr. Marko Soršak, župan Občine Hoče-Slivnica.

Dolgotrajni postopki umeščanja v prostor so pogosto predstavljeni kot ena glavnih ovir pri razvoju infrastrukture. Toda časovnice niso odvisne zgolj od predpisov, temveč tudi od pripravljenosti projekta, pravočasnega prepoznavanja tveganj in odzivanja ob zapletih.

Ana Grabnar Crnčec opozarja, da obstoječa ureditev sama po sebi ne izključuje učinkovitejšega vodenja postopkov: "S pravim pristopom tudi obstoječi prostorski in okoljski predpisi omogočajo hitrejši razvoj infrastrukturnih projektov." Pri reševanju konkretnih zapletov pa po njenem ni pomemben le pravni okvir, temveč tudi način odzivanja v samem postopku, saj izpostavlja, da hiter odziv in dobro poznavanje vseh razpoložljivih pravnih sredstev lahko hitro in učinkovito rešita marsikateri izziv pri umeščanju v prostor.

Čas, ki ga Slovenija potrebuje za načrtovanje in izvedbo logistične infrastrukture, pa ni pomemben samo za posamezne investitorje. Vpliva tudi na sposobnost države, da izkoristi svojo lego na stičišču pomembnih evropskih prometnih poti.

"Ključno vprašanje ni, ali Slovenija potrebuje sodobne logistične rešitve, temveč kako hitro in usklajeno jih bomo znali razviti. Države, ki pravočasno vzpostavijo takšno infrastrukturo, si zagotovijo pomembno konkurenčno prednost pri privabljanju investicij, razvoju gospodarstva in vključevanju v mednarodne blagovne tokove. Naš uspeh pa bo odvisen predvsem od tega, kako hitro bomo takšne projekte prepoznali kot infrastrukturo nacionalnega pomena," poudarja Aleš Mihelič.

Čeprav imajo številni projekti širši gospodarski pomen, se njihovi neposredni vplivi najbolj izrazito kažejo v lokalnem okolju. Med pomembnimi vprašanji njihovega načrtovanja so zato sodelovanje z občinami in prebivalci, razmerje med pričakovanimi koristmi in obremenitvami ter vplivi na prostor in kakovost življenja. Župan Občine Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak poudarja, da mora razvoj temeljiti na sodelovanju: "Razvoj logistike mora temeljiti na tesnem sodelovanju gospodarstva, države in lokalnih skupnosti. Le tako lahko razvojne priložnosti povežemo z odgovornim umeščanjem infrastrukture v prostor ter ohranjanjem kakovosti življenja ljudi."

Zaupanje je namreč težko graditi, če lokalna skupnost za pomembne odločitve izve šele takrat, ko so ključne rešitve že izbrane. Pravočasne informacije, jasni odgovori in pripravljenost na prilagoditve lahko pomembno vplivajo na to, ali bo infrastrukturni projekt postal predmet dolgotrajnih sporov ali skupna razvojna priložnost.