Ne iščejo se več samo ljudje za konkretno delo

Ko govorimo o prihodnosti logistike, pogosto govorimo o robotih. Toda vprašanje, ki bo odločalo o tem, ali bodo novi logistični sistemi sploh lahko delovali, je precej bolj osnovno: kdo jih bo upravljal?

Pomanjkanje kadrov je že danes eden od globalnih izzivov logistike. Hkrati se zaradi avtomatizacije in umetne inteligence spreminjajo tudi znanja, ki jih podjetja potrebujejo. Kaj so o tem povedali na okrogli mizi na konferenci Platforma Business Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb?

Kako hitro se potrebe spreminjajo, kaže primer Rijeka Gateway. Kristina Ribičič, direktorica za človeške vire pri Rijeka Gateway, je povedala, da ima družba 422 zaposlenih s povprečno starostjo 35 let. Zaradi visoke stopnje avtomatizacije in daljinskega upravljanja so pred zagonom terminala potrebovali zelo specifične profile, ki jih na trgu dela niso našli. Zato so morali zaposlene sami izobraziti in usposobiti.

To je lahko pomembna lekcija tudi za druga podjetja: kadra za nova delovna mesta včasih preprosto še ni.

Avtomatizacija bo spremenila delo, vendar ne bo izločila ljudi iz logistike. Ribičićeva je prihodnost opisala kot sodelovanje ljudi in tehnologije. Avtomatizirani procesi še vedno potrebujejo zaposlene, vendar se njihove naloge spreminjajo. Več časa namenjajo opremi, vzdrževanju, upravljanju procesov in digitalnim sistemom.

To pomeni, da bo prihodnji zaposleni v logistiki moral razumeti precej več kot eno samo delovno nalogo.

Logistike ni mogoče več razmišljati samo znotraj ene stroke

Prof. dr. Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, je opozoril, da je logistika izrazito multidisciplinarno področje. Povezuje promet, ekonomijo, gradbeništvo, strojništvo, elektrotehniko, avtomatizacijo in druga področja.

Zato je skoraj nemogoče najti človeka, ki bi bil strokovnjak za vse. Pomembneje postaja, da zna posameznik razumeti različne stroke in jih povezovati v celoto.

Prof. dr. Tomaž Kramberger, dekan Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, je opozoril na razliko med različnimi vrstami kadrovskih potreb. Pomanjkanje ljudi za fizična dela zahteva drugačne rešitve kot pomanjkanje visoko kvalificiranih strokovnjakov.

Pri slednjih vidi pomembno vlogo v sodelovanju industrije in izobraževalnega sistema.

Znanja se namreč spreminjajo tako hitro, da fakultete samo s spreminjanjem študijskih programov težko sledijo potrebam gospodarstva. Zato postaja pomembnejša sposobnost hitrega učenja.

Še pred nekaj desetletji marsikateri današnji logistični profil sploh ni obstajal. Danes logistika vključuje podatkovne analitike, strokovnjake za avtomatizacijo, upravljanje digitalnih sistemov in številne druge profile, ki jih prej v klasični predstavi logistike ni bilo.

Zato je težko natančno napovedati, kateri poklici bodo obstajali čez deset let. Lahko pa že danes vidimo smer. Ljudje bodo vse manj samo izvajalci posamezne naloge in vse bolj upravljavci procesov. Morali bodo analizirati, povezovati informacije, sprejemati odločitve in razumeti tehnologijo.

Kako bo videti logistični center čez desetletja, je težko napovedati. Jasno pa je, da bo v njem verjetno več avtomatizacije in manj klasičnega ročnega dela.

Toda ljudje ne bodo izginili. Kristina Ribičič je poudarila prav to: zaposleni bodo vse bolj upravljali procese, analizirali podatke, sprejemali odločitve in prevzemali odgovornost.