Debelost namreč ni zgolj vprašanje volje ali življenjskega sloga, ampak kompleksna kronična bolezen, pri kateri imajo pomembno vlogo biološki, psihološki in družbeni dejavniki.
Zakaj ljudi tako hitro obsojamo?
Po besedah klinične psihologinje Simone Klemenčič je v družbi še vedno močno prisotno prepričanje, da ljudje z debelostjo sami nosijo popolno odgovornost za svoje stanje: "Žal velja zmotno prepričanje, da osebe z debelostjo povsem same nosijo odgovornost za nastalo stanje in da je čezmerna telesna masa zgolj posledica pomanjkanja volje."
Tudi Igor Višnjar opozarja, da so današnji družbeni standardi telesa zelo ozko postavljeni: "Videz pogosto vpliva na prvi vtis, ki si ga ustvarimo o posamezniku, zato se ljudje, ki odstopajo od družbenih idealov telesa, žal pogosto srečujejo tudi s predsodki in drugačno obravnavo."
Po njegovem mnenju danes telo pogosto razumemo tudi kot simbol uspeha, zdravja in samokontrole. Prav zato imajo ljudje, ki odstopajo od teh idealov, pogosto manj možnosti pri zaposlitvi, odnosih ali socialnih stikih.
DR. IGOR VIŠNJAR IN SIMONA KLEMENČIČ TUDI NA KONFERENCI TELO, TEŽA IN ZDRAVJE BREZ MITOV
Dr. Igor Višnjar in klinična psihologinja Simona Klemenčič bosta sodelovala na konferenci Telo, teža in zdravje brez mitov, ki bo 15. junija v Cukrarni v Ljubljani.
Konferenca odpira prostor za bolj odprt, strokoven in predvsem bolj empatičen pogovor o debelosti kot kompleksni kronični bolezni, ki je še vedno pogosto spremljana s stigmo, predsodki in občutkom krivde. Namen konference je, da o debelosti začnemo govoriti brez obsojanja, z več razumevanja, podpore in strokovnega znanja.
Dogodek bo združil zdravnike, psihologe, strokovnjake za prehrano, gibanje in posameznike z osebnimi izkušnjami ter ponudil varen in vključujoč prostor za vse, ki želijo o tej temi izvedeti več, postaviti vprašanja ali bolje razumeti izzive, s katerimi se soočajo ljudje z debelostjo.
Vstopnice za konferenco so že na voljo.
Obsojanje ne motivira, temveč poglablja težavo
Veliko ljudi verjame, da bodo s kritikami ali opozarjanjem nekoga spodbudili k spremembi. V resnici pa stigma pogosto povzroči še več občutkov sramu, nemoči in izolacije.
"Obsojana oseba se še bolj slabo počuti glede sebe, še težje regulira svoje notranje impulze in še težje sprejema za zdravje dobre odločitve," opozarja klinična psihologinja Simona Klemenčič.
Dodaja, da posameznik za dolgoročne spremembe življenjskega sloga potrebuje predvsem podporno in varno okolje, ne dodatnega občutka krivde.
Stigma lahko vpliva tudi na vsakodnevne odločitve. "Nekdo, ki je že bil zasmehovan, se bo težje odpravil v novo okolje po nove izkušnje, npr. v telovadnico ali fitnes, predvsem zaradi strahu pred neprijetnimi pogledi," pojasnjuje Klemenčičeva.
Debelost je veliko bolj kompleksna, kot se zdi
Kot poudarja dr. Igor Višnjar, debelost pogosto ni le posledica prehrane ali premalo gibanja. "Na občutek lakote, sitosti in prehranjevalne navade vplivajo hormoni, genetika, delovanje možganov in številni drugi biološki dejavniki," pojasnjuje Višnjar.
Veliko ljudi se zato leta vrti v začaranem krogu diet, občutka neuspeha in ponovnega pridobivanja kilogramov.
"Ljudje pogosto pridejo k meni v stanju nemoči in razočaranja. Za sabo imajo številne diete, različne programe prehrane, napitke, vadbe z osebnimi trenerji in veliko vloženega truda, rezultat pa je pogosto kratkotrajen ali pa ga sploh ni," pravi Višnjar.
Ob tem poudarja, da debelosti ne smemo razumeti zgolj kot estetskega vprašanja, ampak kot resen zdravstveni problem, ki zahteva celosten pristop.
Posledice stigme segajo dlje od samopodobe
Psihološke posledice stigme so lahko zelo močne. Ljudje pogosto razvijejo občutke sramu, tesnobe, žalosti in nemoči, kar vpliva na samozavest in odnos do sebe.
"Takšne izkušnje zagotovo negativno vplivajo na samopodobo, posameznik se posledično še slabše počuti glede sebe," poudarja Simona Klemenčič.
Na dolgi rok pa stigma vpliva tudi širše: ljudje se pogosteje umikajo iz družbe, izogibajo se zdravstveni pomoči in težje vzpostavljajo odnose.
Na kliniki Višnjar napovedujejo tudi ambulanto za zdravljenje debelosti
Prav zaradi vse večjega števila ljudi, ki se dolgoročno soočajo z debelostjo, na Kliniki Višnjar v prihodnjem letu napovedujejo tudi odprtje ambulante za zdravljenje debelosti.
"Ker se zavedam, da je debelost bistveno širši problem kot zgolj vprašanje videza, na kliniki Višnjar uvajamo ambulanto za zdravljenje debelosti. Pri tem bomo sodelovali z vrhunskimi strokovnjaki različnih področij, ki bodo paciente spremljali skozi celotno pot oblikovanja svoje nove podobe," napoveduje Višnjar.
Obravnava bo po njegovih besedah celostna: od hormonske diagnostike in prehranskega svetovanja do strokovno vodene vadbe ter dolgoročne podpore. "Cilj ni le izguba telesne teže, ampak predvsem bolj zdravo telo, boljše počutje in trajnostna sprememba življenjskega sloga," dodaja.
Manj obsojanja, več podpore
Strokovnjaki se strinjajo, da potrebujemo drugačen način pogovora o telesni teži, manj obsojanja in več razumevanja. "Podpora pomeni, da se z osebo pogovarjamo o njenih težavah takrat, ko sama prosi za pogovor o tem," pravi klinična psihologinja Simona Klemenčič.
Tudi Višnjar poudarja, da bi morali mediji in družba ustvarjati več prostora za razumevanje in manj za posmeh. "Potrebujemo manj posmeha in več razumevanja, predvsem pa več aktivnega spodbujanja zdravih navad in dolgoročne skrbi za telo," zaključuje dr. Igor Višnjar.
Ker ljudje z debelostjo ne potrebujejo še dodatnega občutka krivde. Potrebujejo pa okolje, v katerem lahko o svojem zdravju govorijo brez sramu.
