Čas je postal nova valuta spletnega nakupovanja. Kupec ne želi samo izdelka. Želi vedeti, kdaj bo prišel, spremljati njegovo pot in ga po možnosti dobiti čim prej. Prav zato zadnji kilometer postaja eden najbolj kompleksnih delov logistične verige.
Jan Škoberne, vodja javnih politik za Adriatic regijo pri Woltu Slovenija, je na konferenci Platforme Business Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb opozoril, da ljudje z dostavo v resnici kupujejo čas. Hitrost tako postaja dobrina, za katero so pripravljeni plačati.
Vse se začne pri algoritmu
Platforme morajo hkrati uravnotežiti več interesov: strošek za trgovca, ceno dostave za kupca in plačilo dostavljavca. Pri tem imajo algoritmi vse pomembnejšo vlogo. Umetna inteligenca lahko pomaga določiti, katero naročilo bo prevzel kateri dostavljavec, po kateri poti bo potoval in kako razporediti zmogljivosti. Toda naslednji korak je še bolj ambiciozen.
Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco, pričakuje, da bi AI v prihodnosti lahko orkestrirala celoten proces dostave: od izbire načina prevoza do kraja in časa dostave. Še korak dlje so AI-agenti, ki bi lahko v imenu uporabnika nakupovali in med ponudniki izbirali glede na ceno, hitrost dostave in druge parametre.
Ko dostavo prevzame robot
Avtonomna dostava ne pomeni nujno, da bodo človeški dostavljavci izginili.
Škoberne vidi možnost, da bi enostavnejše dostave prevzela avtonomna vozila, ljudje pa bi se ukvarjali z zahtevnejšimi primeri. Droni bi lahko imeli posebno vlogo na težje dostopnih območjih. Pri tem pa tehnologija ni edino vprašanje.
Nena Dokuzov, vodja projektne skupine za novo ekonomijo in blockchain tehnologije na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, je opozorila, da regulacija pogosto sledi tehnološkemu razvoju. Ena od možnosti so regulatorni peskovniki, v katerih je mogoče nove rešitve najprej preizkusiti v nadzorovanem okolju.
Bi lahko bila Slovenija testni poligon?
Škoberne vidi Slovenijo kot potencialno zanimivo okolje za preizkušanje novih načinov dostave. Na relativno majhnem območju imamo zelo različna okolja, od gosto poseljenih urbanih območij do redko poseljenih krajev. To omogoča testiranje različnih scenarijev.
Slovenija sicer nima ekonomije obsega velikih držav, vendar bi lahko imela drugo prednost: nove rešitve bi lahko razvijala in preizkušala sama, namesto da jih kasneje samo kupuje.
Tehnologija mora rešiti resničen problem
Pri trgovcih ostaja v središču kupec. Marija Davidović-Lazić, vodja operacij za SEE regijo pri BESTSELLER, je opozorila, da se uporabniška izkušnja ne konča z nakupom. Hitrost postaja standard, vendar mora biti dostava tudi zanesljiva. Kupec mora vedeti, kje je pošiljka in kdaj jo lahko pričakuje.
Zato pri avtomatizaciji ni najpomembneje vprašanje, ali je neka tehnologija na voljo. Pomembnejše je, kateri problem rešuje in ali jo je uporabnik pripravljen sprejeti.
Zadnji kilometer bo tudi vprašanje zaupanja
Več algoritmov pomeni tudi več odločitev, ki jih uporabnik ne sprejme več sam. Katera dostava je bila izbrana? Zakaj je sistem ponudil določenega ponudnika? Zakaj je priporočil določeno pot ali čas?
Zadnji kilometer tako postaja vprašanja zaupanja in tehničnega vprašanja, kako paket čim hitreje pripeljati do vrat. V teh vprašanjih se bodo srečali umetna inteligenca, avtomatizacija, regulacija, ekonomija in človeško zaupanje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.