Od Jadrana do srednje Evrope: kako lahko Slovenija svojo lego spremeni v prednost?

Na zemljevidu se zdi slovenska priložnost skoraj samoumevna. Prek severnega Jadrana povezuje srednjo Evropo s svetovnimi trgi, hkrati pa leži na poteh med zahodno Evropo in širšo regijo. Toda podjetja prometnih poti ne izbirajo le glede na razdaljo, temveč predvsem glede na njihovo zanesljivost, zmogljivost in predvidljivost.

O tem bo tekla razprava na panelu Slovenija kot logistična vrata srednje Evrope, ki bo v ponedeljek, 28. septembra, potekal v okviru konference Platforme Business Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb v Grand Plaza Hotelu Ljubljana.

Pogovor bo vodil Marko Gregorc, novinar 24UR, sodelovali pa bodo Miha Butara, direktor družbe SŽ-Potniški promet, Ivić Vodopija, generalni direktor za srednjo in južno Evropo pri skupini A.P. Moller Maersk, Miha Tavčar, glavni izvršni direktor družbe Nomago, in Wolfgang Schrammel, vodja poslovnega razvoja na področju letalskega tovora pri Letališču Gradec.

Rast pomena severnega Jadrana Sloveniji odpira možnost, da prevzame večjo vlogo pri oskrbi trgov srednje Evrope. Luka Koper je pri tem pomembna vstopna točka, toda konkurenčnost posamezne poti se pokaže šele, ko je treba blago hitro in zanesljivo prepeljati do trgov v zaledju. "Jadran ima velik potencial, da postane eden glavnih oskrbovalnih koridorjev za srednjo Evropo. Slovenija lahko s svojo lego, Luko Koper in zanesljivimi povezavami z zalednimi trgi pri tem prevzame pomembno vlogo," poudarja Ivić Vodopija, generalni direktor za srednjo in južno Evropo pri skupini A.P. Moller Maersk.

Uspešen logistični koridor ni ena sama cesta, železniška proga ali pristanišče, temveč mreža povezanih prometnih vozlišč. Če med njimi ni dobrih povezav, lahko prednost ugodne lege hitro izgubi svojo vrednost.

"Konkurenčnost srednje Evrope je odvisna od nemotenih povezav med letalskim, železniškim in cestnim prometom. Dobro povezana regionalna vozlišča lahko podjetjem omogočijo hitrejši in zanesljivejši dostop do globalnih omrežij tovornega prometa," izpostavlja Wolfgang Schrammel, vodja poslovnega razvoja na področju letalskega tovora pri Letališču Gradec.

Položaj Slovenije kot prometnega vozlišča ni povezan le s pretokom blaga. Dobre potniške povezave omogočajo lažji dostop do delovnih mest in storitev, za gospodarstvo pa pomenijo večjo dostopnost celotne regije.

"Rekordno število več kot 20 milijonov lani prepeljanih potnikov dokazuje, da ima železnica pomembno povezovalno vlogo doma in v širši regiji. Z novimi vlaki, sodobnejšimi storitvami in krepitvijo čezmejnih povezav še utrjujemo njeno vlogo hrbtenice javnega potniškega prometa v Sloveniji," poudarja Miha Butara, direktor družbe SŽ-Potniški promet.

Uporabnik pot presoja kot celoto. Zanj je pomembno, ali se vozni redi dopolnjujejo, ali so prestopi preprosti in ali lahko med različnimi oblikami prevoza prehaja brez nepotrebnih ovir.

Da prednost Slovenije ni zgolj v geografski legi, temveč v tem, kako dobro znamo povezati potrebe ljudi z različnimi oblikami prevoza, pa poudarja Miha Tavčar, glavni izvršni direktor družbe Nomago. "Če želimo svojo lego resnično spremeniti v konkurenčno prednost, moramo Slovenijo razvijati kot prostor, kjer je tudi v okviru modernih multimodalnih središč prehod med različnimi oblikami mobilnosti čim bolj enostaven, učinkovit in za uporabnika praktično neopazen," izpostavlja Tavčar.

Slovenija ima vse ključne pogoje, da svojo vlogo logističnih vrat srednje Evrope še okrepi. Z nadaljnjim razvojem zanesljivih povezav in boljšim povezovanjem različnih oblik prevoza lahko svojo geografsko lego spremeni v trajno konkurenčno prednost.