Od klika do vrat: kako hitra dostava spreminja trgovino in mesta

Pot od klika do vrat je za uporabnika preprosta, v ozadju pa zahteva usklajevanje trgovcev, skladišč, dostavljavcev in digitalnih sistemov. Bolj ko se pošiljka približuje kupcu, več je posameznih poti, nepredvidljivih okoliščin in stroškov. Zadnji kilometer zato pogosto predstavlja organizacijsko najzahtevnejši del logistične verige.

Kar je bilo še pred nekaj leti dodatna ugodnost, danes postaja pričakovani standard. Kupci želijo izbirati med dostavo na dom, prevzemnim mestom ali paketomatom, spremljati naročilo in po možnosti sami določiti čas prevzema. Hkrati več dostav pomeni tudi več prometa in večji pritisk na mestni prostor, zato se razvijajo novi načini dostave, mikroskladišča in modeli združevanja pošiljk.

O tem bo tekla razprava na panelu Dostava zadnjega kilometra kot nova ekonomija hitrosti, ki bo v ponedeljek, 28. septembra, potekal v okviru konference Platforme Business Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb v Grand Plaza Hotelu Ljubljana.

Pogovor bo vodil Marko Gregorc, novinar 24UR, sodelovali pa bodo Jan Škoberne, vodja javnih politik za Adriatic regijo pri Wolt Slovenija, Marija Davidović-Lazić, vodja operacij za SEE regijo pri podjetju BESTSELLER, Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco, in Nena Dokuzov, vodja projektne skupine za novo ekonomijo in blockchain tehnologije na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

Digitalne platforme niso več zgolj posrednik med kupcem in dostavljavcem. Povezujejo lokalno ponudbo, logistiko in podatke ter tudi manjšim trgovcem in gostincem omogočajo, da brez lastnega dostavnega sistema dosežejo kupce zunaj svoje neposredne okolice.

Wolt ne poenostavlja le dostave, temveč decentralizira trgovino. Lokalnim podjetnikom omogočamo, da brez velikih začetnih stroškov dosežejo več kupcev, potrošnikom pa, da dobijo, kar potrebujejo, hitro in tam, kjer so. Avtonomna dostava lahko ta model še razširi z manj prometa in nižjimi stroški, poudarja Jan Škoberne, vodja javnih politik za Adriatic regijo pri Wolt Slovenija.

Širše gledano so se takšni modeli razširili zaradi sposobnosti hitrega odzivanja na spremembe v povpraševanju in različne potrebe uporabnikov. Z njihovo vse večjo vlogo pa v ospredje prihajajo tudi vprašanja preglednosti digitalnih sistemov, razdelitve odgovornosti in pravil, ki veljajo za vse sodelujoče. Eno ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja bo zato, kako ohraniti njihovo prilagodljivost in jo hkrati povezati z zaupanjem ponudnikov, uporabnikov in izvajalcev storitev.

Hitra dostava se ne začne pri dostavljavcu, temveč pri podatku o tem, kje je izdelek, koliko ga je na voljo in kdaj ga bo kupec potreboval. Če zaloge, naročila in logistični sistemi niso povezani, tudi najhitrejša dostava ne more zagotoviti dobre uporabniške izkušnje. Pričakovanja kupcev glede hitrosti in fleksibilnosti rastejo, zato mora sodobna logistika učinkovito povezovati pametne sisteme, razpoložljivost izdelkov in zanesljivo uporabniško izkušnjo, pravi Marija Davidović-Lazić, vodja operacij za SEE regijo pri podjetju BESTSELLER.

Pri načrtovanju poti, napovedovanju naročil in razporejanju zmogljivosti bo vse večjo vlogo imela umetna inteligenca. Prihodnost logistike je v dobavnih verigah, ki s pomočjo umetne inteligence hitreje zaznajo spremembe, bolje predvidevajo tveganja in se nanje pravočasno odzovejo, izpostavlja Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco.

Da bi takšne rešitve zaživele tudi zunaj testnih okolij, morata tehnološkemu razvoju slediti ustrezna digitalna infrastruktura in zakonodajni okvir. Uspešnost zadnjega kilometra temelji na učinkovitih, digitalno povezanih in robustnih sistemih, porazdeljenih digitalnih infrastrukturah, ki omogočajo nemoteno in sinhronizirano delovanje vseh elementov v sistemu. Transformativna narava zakonodaje pa je pogoj, da inovacije iz testnega okolja čim prej in učinkovito dosežejo uporabnika storitve, poudarja Nena Dokuzov, vodja projektne skupine za novo ekonomijo in blockchain tehnologije na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

Prihodnost zadnjega kilometra zato ne bo odvisna samo od tega, ali bo pošiljka prispela nekaj minut prej. Pomembno bo predvsem, ali bomo razvili modele, ki bodo dovolj hitri za uporabnike, vzdržni za podjetja in sprejemljivi za mesta.