Od skladišča do algoritma: kako logistika 4.0 spreminja dobavne verige

Senzorji omogočajo spremljanje pošiljk in opreme, podatkovna analitika pomaga predvidevati zamude, avtomatizirani sistemi pa spreminjajo delo v skladiščih in distribucijskih centrih. Prava vrednost digitalizacije se pokaže, ko se zbrane informacije pravočasno spremenijo v boljšo odločitev.

O tem bo tekla razprava na panelu Logistika 4.0 kot nova bitka za učinkovitost, nadzor in varnost verig, ki bo v ponedeljek, 28. septembra, potekal v okviru konference Platforme Business Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb v Grand Plaza Hotelu Ljubljana.

Pogovor bo vodil Mark Vidrih, sodelovali pa bodo Mart Dekleva, direktor DKV Mobility Slovenija, Samo Kastelic, član uprave Intereurope d. d., Slavko Ovčina, direktor divizije IKT rešitve v Pošti Slovenije, in prof. dr. Matevž Obrecht, prodekan za raziskovalne zadeve na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru.

Konkurenčnost logističnega podjetja ni več odvisna le od vozil, skladišč in drugih fizičnih zmogljivosti. Vse pomembnejše postaja, kako dobro podjetje pozna dogajanje v svoji dobavni verigi ter kako hitro se lahko odzove, ko pride do zamude ali druge motnje.

"Logistika že dolgo ni več zgolj vprašanje, kako blago čim hitreje pripeljati od ene točke do druge, ampak postaja eno ključnih področij, od katerih so odvisni konkurenčnost gospodarstva, zanesljivost oskrbe in sposobnost podjetij, da se odzovejo na nepredvidljive razmere. Panoga se ob različnih pritiskih hitro spreminja, zato bodo v prihodnje uspešni predvsem tisti, ki bodo znali povezati izkušnje ljudi z možnostmi, ki jih prinašajo podatki in sodobne tehnologije," poudarja Mart Dekleva, direktor DKV Mobility Slovenija.

Naslednji korak je povezovanje podatkov iz različnih delov poslovanja in njihova uporaba pri vsakodnevnem upravljanju procesov. Podjetja lahko tako motnje zaznajo prej, naročnikom pa zagotovijo bolj zanesljive informacije o poteku dobave.

"Logistika 4.0 ni več vprašanje prihodnosti, ampak vsakodnevne konkurenčnosti. Podjetja, ki znajo podatke pretvoriti v boljši nadzor nad procesi in hitrejše odzivanje na motnje, lahko svojim naročnikom zagotavljajo zanesljivejše dobavne verige," pravi Samo Kastelic, član uprave Intereurope d. d.

Večja povezanost logističnih procesov pomeni tudi večjo odvisnost od digitalne infrastrukture. Ob učinkovitem pretoku podatkov zato postajajo pomembni zaščita informacij, varna komunikacija med partnerji ter zaupanje v sisteme, ki povezujejo različne člene dobavne verige.

"Prihodnost logistike bo v veliki meri določala sposobnost povezovanja fizičnih logističnih procesov z digitalnimi tehnologijami. Umetna inteligenca, avtomatizacija in podatkovna analitika nam omogočajo boljše načrtovanje, optimizacijo poti, hitrejše odzivanje na spremembe in večjo preglednost celotne dobavne verige. V Pošti Slovenije digitalizacijo razumemo kot ključni vzvod za učinkovitejšo, odpornejšo in uporabniku prijaznejšo logistiko," izpostavlja Slavko Ovčina, direktor divizije IKT rešitve v Pošti Slovenije.

Tehnologija pa sama po sebi še ne zagotavlja boljšega rezultata. Pomembno je, ali podjetjem pomaga pri sprejemanju odločitev in omogoča učinkovitejše sodelovanje med vsemi, ki sodelujejo v oskrbovalni verigi. "Digitalizacija ustvari pravo vrednost, ko omogoči boljše odločitve, hitrejši odziv na motnje in učinkovitejše sodelovanje v oskrbovalni verigi," poudarja prof. dr. Matevž Obrecht, prodekan za raziskovalne zadeve na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru.

Podjetja, ki bodo znala znanje in izkušnje ljudi povezati z zanesljivimi podatki ter varnimi digitalnimi sistemi, bodo lažje obvladovala motnje in svojim naročnikom zagotavljala stabilnejše storitve. Digitalna zrelost tako postaja pomemben del zanesljivosti celotne dobavne verige.