Slovenija ima vrata v Srednjo Evropo. Vprašanje je, kaj bo skozi njih ustvarila

Slovenija je majhna država, vendar leži na enem pomembnejših prometnih križišč v Evropi. Prav zato je logistika več kot ena od gospodarskih dejavnosti, je eden od elementov, ki lahko vpliva na konkurenčnost države.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je na konferenci Platforme Business Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb poudaril, da bo od tega, kako bo Slovenija izkoristila svojo geografsko lego in razvijala prometno infrastrukturo, odvisna tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva v prihodnjih desetletjih.

Toda med dobro lego in dejansko logistično prednostjo je precejšnja razlika.

Ivić Vodopija, generalni direktor za srednjo in južno Evropo pri skupini A.P. Moller Maersk, je opozoril, da je povpraševanja po logističnih zmogljivostih severnega Jadrana veliko, vendar razvoj infrastrukture temu ne sledi dovolj hitro.

Kot primer je izpostavil Koper in Reko. Maersk je v Kopru prisoten že več kot 25 let, pred približno desetletjem pa se je odločil tudi za projekt Rijeka Gateway. Eden od razlogov za razvoj dodatnih zmogljivosti so bile omejitve Kopra in železniške infrastrukture. Na vprašanje, kako dolgo lahko ladjarji čakajo na nadaljnji razvoj severnega Jadrana, je odgovoril zelo neposredno: hitreje bi moralo iti.

Pri tem ne gre samo za pristanišče. Slovenija potrebuje tudi distribucijsko infrastrukturo, logistična vozlišča in učinkovite povezave z zaledjem.

Wolfgang Schrammel, vodja poslovnega razvoja na področju letalskega tovora na Letališču Gradec, je opozoril na zanimiv pojav. Del tovora iz Slovenije se konsolidira v Gradcu in od tam nadaljuje pot proti večjim evropskim logističnim vozliščem. V takšnih mednarodnih verigah je pozneje lahko celo težko ugotoviti, koliko tovora je prvotno prišlo iz Slovenije.

To odpira pomembno vprašanje: ali želi biti Slovenija predvsem tranzitna država ali želi iz logističnih tokov ustvariti tudi več gospodarske aktivnosti doma?

Vodopija je opozoril, da Slovenija potrebuje več kot dodatne pristaniške in železniške zmogljivosti. Potrebuje dolgoročno načrtovanje, distribucijsko infrastrukturo in večja logistična vozlišča, ki lahko ustvarijo več dodane vrednosti.

Logistična vrata Srednje Evrope niso pomembna samo za tovor. Pomembna so tudi za ljudi.

Miha Butara, direktor družbe SŽ-Potniški promet, je opozoril, da mora železnica postati hrbtenica javnega potniškega prometa. Slovensko železniško omrežje ima približno 900 kilometrov enotirnih prog, kar pomeni, da lahko že posamezen izredni dogodek povzroči večje motnje.

Miha Tavčar, glavni izvršni direktor Nomaga, pa je Slovenijo pri načrtovanju mobilnosti primerjal z enim nekoliko večjim mestom. Na najbolj obremenjenih poteh bi bilo po njegovem smiselno zagotoviti vlak ali avtobus na vsakih 10 do 15 minut, dolgoročno pa povezati različne oblike mobilnosti tudi z eno digitalno rešitvijo.

Slovenija torej logističnega potenciala nima premalo. Njena prednost je lega med Jadranom in Srednjo Evropo, Luka Koper, bližina pomembnih evropskih trgov in možnost povezovanja različnih vrst transporta.

Toda lega sama ne ustvarja logističnega vozlišča. Potrebni so infrastruktura, zmogljivosti, hitrejši postopki, distribucija, povezovanje različnih oblik transporta in predvsem dolgoročna strategija. In predvsem ključno vprašanje, koliko gospodarske vrednosti bomo iz tega v prihodnjih letih dejansko ustvarili.