So svetovni delniški trgi pred novim balonom?

Ali so svetovni delniški trgi pred novim balonom, tokrat zaradi umetne inteligence? Kako naj vlagatelji ravnajo v času geopolitičnih napetosti, inflacije in spreminjajočih se obrestnih mer? To so bila osrednja vprašanja tretjega panela poslovno-medijske konference Platforme z naslovom Skladi skladov in globalni trgi: vlaganje v novi investicijski realnosti.

Na vprašanja so odgovarjali Istvan Al Hilal iz družbe Fidelity, Markus Sevcik iz J. P. Morgan, Omid R. Alimohammadi iz BlackRocka in Claudia Vacanti iz skupine UniCredit. Pogovor je vodil Adi Omerović.

Sogovorniki so bili glede dolgoročnega razvoja delniških trgov pretežno optimistični, vendar so poudarili, da morajo vlagatelji pozorno spremljati vrednotenja podjetij, kakovost njihovih poslovnih rezultatov in tveganja, povezana z velikimi naložbami v umetno inteligenco.

Razvoj umetne inteligence je v ospredje postavil vprašanje, ali so vrednotenja tehnoloških podjetij upravičena ali pa trgi ponavljajo napake iz časa internetnega balona.

Istvan Al Hilal iz Fidelityja je primerjal današnje razmere z obdobjem internetnega balona. Po njegovi oceni je pomembna razlika v tem, da so bila tehnološka podjetja takrat glede na svoje dobičke vrednotena bistveno višje, medtem ko največja tehnološka podjetja danes ustvarjajo visoke in hitro rastoče dobičke.

To pa ne pomeni, da tveganj ni. Al Hilal je opozoril tudi na vse večje potrebe po financiranju obsežnih naložb v infrastrukturo za umetno inteligenco, pri čemer podjetja vse pogosteje izdajajo obveznice. Pomembno vprašanje tako postaja, kdo bo financiral nadaljnjo gradnjo tehnološke infrastrukture in kakšne posledice bo to imelo za podjetja ter vlagatelje.

Omid R. Alimohammadi iz BlackRocka je izpostavil, da na gibanje delniških tečajev ne vplivajo zgolj dejanski poslovni rezultati, temveč tudi pričakovanja vlagateljev. Podjetje lahko doseže dobre rezultate, a njegova delnica kljub temu pade, če trg pričakuje še več.

Prav zato pri vlaganju ni dovolj spremljati zgolj rasti prihodkov in dobičkov. Pomembno je tudi, koliko optimizma je že vračunanega v ceno delnice.

Markus Sevcik iz J. P. Morgan je opozoril, da razvoj umetne inteligence ne bo enako koristil vsem podjetjem.

Med področji, ki bi lahko imela koristi od nadaljnjega razvoja, je izpostavil polprevodnike, strojno opremo, podatkovne centre in energetsko infrastrukturo. Za del programskega in medijskega sektorja pa je bil previdnejši, saj bi umetna inteligenca lahko nadomestila nekatere obstoječe storitve.

Takšen razvoj pomeni, da tudi vlaganje v tehnološki sektor kot celoto ne zagotavlja enakih rezultatov pri vseh naložbah. Podjetja, ki bodo znala novo tehnologijo učinkovito uporabiti, lahko pridobijo konkurenčno prednost, druga pa se bodo morala prilagoditi ali iskati nove poslovne modele.

Claudia Vacanti iz UniCredita je poudarila, da umetna inteligenca še zdaleč ni izkoristila vseh svojih možnosti. Njena uporaba se širi na različna področja poslovanja in lahko prispeva k večji produktivnosti. Istvan Al Hilal je ob tem poudaril pomen izbire podjetij na podlagi njihovih dejanskih poslovnih rezultatov, ne zgolj pričakovanj o prihodnji rasti.

Ena pomembnejših ugotovitev razprave je bila, da umetne inteligence ni mogoče obravnavati samo kot zgodbe o tehnoloških podjetjih.

Podatkovni centri, polprevodniki in druga infrastruktura potrebujejo velike količine energije in surovin. Alimohammadi je zato opozoril, da bi morali vlagatelji poleg podjetij, ki razvijajo umetno inteligenco, spremljati tudi sektorje, ki zagotavljajo vire za njeno delovanje.

Sevcik je ob tem opozoril na konkurenčni položaj Evrope. Visoke cene energije po njegovi oceni predstavljajo pomembno slabost evropske industrije, dolgoročno pa priložnost vidi v vlaganjih v obnovljive vire energije, čeprav prehod prinaša tudi kratkoročne stroške.

Za vlagatelje to pomeni, da je treba pri ocenjevanju potenciala umetne inteligence upoštevati širšo gospodarsko sliko: od stroškov energije in financiranja do zmogljivosti za izgradnjo potrebne infrastrukture.

Kljub tveganjem so sogovorniki opozorili na več dejavnikov, ki podpirajo svetovno gospodarstvo in delniške trge.

Vacanti je izpostavila odpornost svetovnega gospodarstva in rast dobičkov podjetij, ki ni omejena samo na družbe, povezane z umetno inteligenco. Dobri poslovni rezultati v različnih sektorjih so po njeni oceni pomemben razlog za optimizem.

Sevcik je opozoril na obsežno porabo držav, podjetij in gospodinjstev. Države vlagajo v infrastrukturo in obrambo, podjetja v umetno inteligenco, potrošniki pa še naprej trošijo. Takšna poraba podpira gospodarsko aktivnost, vendar lahko hkrati ohranja inflacijske pritiske, zvišuje donosnosti obveznic in povečuje zadolženost držav.

Vacanti je dodala, da svetovno gospodarstvo danes ni več tako odvisno od cen nafte kot pred dvema desetletjema. Zmerno povišana inflacija, če ostaja pod nadzorom, po njeni oceni tudi ni nujno slaba za delniške trge.

Vendar odpornost trgov ne pomeni, da so vsi sektorji in podjetja enako varna izbira. Razlike med poslovnimi modeli, zadolženostjo in sposobnostjo ustvarjanja dobička ostajajo pomembne.

Ob hitrem tehnološkem razvoju so sogovorniki poudarili pomen razpršitve naložb med različna podjetja in sektorje.

Alimohammadi je opozoril, da se lahko donosnost posameznih tehnoloških delnic močno razlikuje, zato postajata vse pomembnejša aktivno upravljanje premoženja in prilagajanje portfelja razmeram na trgu.

Sevcik je poleg hitro rastočih tehnoloških podjetij izpostavil tudi vrednostne delnice. Pri teh je privlačnost povezana predvsem s sedanjimi dobički in vrednotenji, ne zgolj s pričakovanji o veliki prihodnji rasti. Ob višjih obrestnih merah so lahko takšne naložbe zanimivejše, kot kaže trenutna pozornost trga.

Pomembno mesto v razpršenem portfelju bi lahko v prihodnje ponovno dobile tudi obveznice. Sevcik je ocenil, da višje donosnosti ustvarjajo zanimive možnosti, obveznice pa lahko pomagajo zmanjševati tveganje portfelja, zlasti če se gospodarske razmere poslabšajo in centralne banke začnejo zniževati obrestne mere.

Vacanti je opozorila tudi na trge v razvoju, ki so po daljšem obdobju slabše donosnosti v primerjavi z razvitimi trgi po njeni oceni znova vredni pozornosti.

Markus Sevcik je ocenil, da ZDA in Azija ponujata privlačnejše možnosti z vidika gospodarske rasti, Evropa pa ostaja zanimiva za razpršitev naložb.

Na vprašanje iz občinstva, kako naj vlaga 20-letnik, je Vacanti poudarila pomen dolgoročnega pristopa. Mlajši vlagatelji imajo praviloma daljše naložbeno obdobje, zato si lahko privoščijo večjo izpostavljenost delnicam, ob tem pa morajo ohraniti dovolj likvidnih sredstev za svoje potrebe in naložbe ustrezno razpršiti.

Svetovala je kombinacijo aktivno in pasivno upravljanih naložb ter redno mesečno vlaganje manjših zneskov namesto poskusov ugibanja kratkoročnih gibanj na trgih.

Ključno sporočilo panela je, da vlaganje v novi investicijski realnosti ne pomeni zgolj iskanja podjetij, ki bodo imela največ koristi od umetne inteligence. Pomembni so tudi vrednotenja, kakovost poslovanja, razpršitev in razumevanje tveganj.

Umetna inteligenca lahko ostane pomembno gonilo gospodarskega razvoja, vendar bodo dolgoročni rezultati vlagateljev odvisni tudi od tega, kako premišljeno bodo izbirali naložbe in upravljali svoje premoženje.