Zakaj diete skoraj nikoli ne delujejo dolgoročno?

A kot opozarjata Jernej Ogrin, mag. inž. prehrane, in Katja Ravber, dr. med., specialistka interne medicine, je realnost veliko bolj kompleksna. Diete pogosto ne odpovejo zato, ker bi ljudje zamočili, ampak zato, ker so številni pristopi preveč ekstremni, nevzdržni in v nasprotju z načinom, kako deluje naše telo.

Jernej Ogrin, mag. inž. prehrane, pravi, da imajo hitre diete eno veliko težavo – v zelo kratkem času zahtevajo preveč drastične spremembe. "To je približno tako, kot da nikoli ne bi hodili v hribe, potem pa bi rekli: jutri grem na Triglav," ponazori.

Prav zato veliko ljudi začne zelo motivirano, nato pa hitro obupa. "Največja napaka pri hujšanju je pogosto ta, da se ljudje lotijo nevzdržnih sprememb in pričakujejo preveč v prekratkem času. Ko tega ne dosežejo, pride razočaranje, potem pa se vrnejo stare navade," še doda.

Po njegovih besedah ljudje pogosto sledijo trendom in hitrim rešitvam, ne da bi zares razumeli, kako delujejo prehrana, gibanje in dolgoročne spremembe življenjskega sloga.

Da debelosti ne moremo razumeti zgolj kot vprašanja discipline, opozarja tudi dr. Katja Ravber, specialistka interne medicine. "Biologija je močnejša od volje," poudarja.

Kot pojasnjuje, telo vsak poskus hujšanja dojema kot stres in se začne braniti pred izgubo telesne mase. "Spremenijo se hormoni lakote in sitosti, zniža se tudi bazalni metabolizem, kar pomeni, da telo začne za osnovne življenjske funkcije porabljati manj energije kot prej," razloži dr. Ravberjeva.

Prav zato se po dietah kilogrami pogosto vrnejo. "Telo si zapomni vsako dieto in vedno teži nazaj v svojo cono udobja – pogosto k najvišji telesni teži, ki jo je posameznik dosegel," še doda.

Po besedah obeh sogovornikov je največji problem sodobnih diet prav v tem, da niso dolgoročno vzdržne. Dieta že sama po sebi pomeni omejitev, restrikcijo in odrekanje, zato dolgoročno preprosto ni vzdržna, opozarja dr. Ravberjeva.

Posledica je pogosto dobro znan jo-jo učinek. Izgubljeni kilogrami se vrnejo, ob tem pa se pojavijo še občutki krivde, neuspeha in nemoči. Jernej Ogrin ob tem poudarja, da ravnovesje ne pomeni popolnosti ali strogih pravil: "Ravnovesje pomeni, da večinoma živimo zdravo, hkrati pa si brez občutka krivde občasno privoščimo tudi stvari, ki nam prinašajo veselje."

Dr. Ravber opozarja, da debelost danes razumemo kot kronično bolezen, povezano z vrsto bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov. Ne gre za lenobo ali pomanjkanje samonadzora, ampak za kompleksno bolezen, ki zahteva strokovno obravnavo, o debelosti kot kronični bolezni razlaga dr. Katja Ravber.

Debelost je povezana tudi s številnimi pridruženimi boleznimi, med drugim s sladkorno boleznijo tipa 2, povišanim krvnim tlakom, boleznimi srca in ožilja, hormonskimi motnjami, težavami s spanjem in duševnimi stiskami.

Prav zato sogovornika poudarjata, da cilj ne bi smel biti le nižja številka na tehtnici, ampak predvsem boljše zdravje in spremembe, ki jih človek lahko dolgoročno vzdržuje.

Oba sogovornika se strinjata, da ljudje pogosto predolgo poskušajo vse reševati sami. "Če nimamo znanja ali če smo že večkrat poskusili in nam ni uspelo, si je pomembno poiskati pomoč strokovnjaka," pravi Jernej Ogrin.

Dr. Ravber pa dodaja, da univerzalna rešitev za vse ljudi ne obstaja: "Vsak posameznik ima svojo zgodbo, zdravstveno stanje, psihološko ozadje in življenjske okoliščine. Prav zato mora biti pristop individualen in celosten."