O tem, kako se na daljše življenje pripraviti tudi finančno, zakaj je treba o varnosti po upokojitvi razmišljati že bistveno prej in kako so finančna varnost, zdravje ter kakovost življenja med seboj povezani, bodo na konferenci Dolgoživost: kako ohraniti zdravje telesa, možganov in duševno kondicijo skozi življenje spregovorili naši sogovorniki, med njimi tudi Nataša Hajdinjak, predsednica uprave PRVE Osebne zavarovalnice.
Napredek medicine, višji življenjski standard in boljše razumevanje preventive prispevajo k temu, da ljudje živimo vse dlje. Toda daljše življenje prinaša tudi nove izzive. Kako bomo poskrbeli za finančno varnost, ko bomo po zaključku aktivne delovne dobe morda živeli še 20, 30 ali več let? In ali o tem začnemo razmišljati dovolj zgodaj?
Pri daljšem življenju ne gre le za vprašanje, koliko let bomo živeli. Enako pomembno je, kako bomo ta leta preživeli, poudarja Nataša Hajdinjak, predsednica uprave PRVE Osebne zavarovalnice. Po njenem mnenju priprava na dolgo življenje zahteva celovit pogled: poleg skrbi za zdravje in ohranjanja aktivnosti moramo vlagati tudi v znanje, odnose in dolgoročno finančno varnost.
Na daljše življenje se ne smemo začeti pripravljati šele pred upokojitvijo
Daljša življenjska doba pomeni, da bo obdobje po zaključku aktivne delovne dobe predstavljalo pomemben del našega življenja. Zato finančna varnost ne more biti odvisna zgolj od pokojnine, ki jo prejemamo od države. Nanjo vplivajo tudi naše zdravstveno stanje, stanovanjska situacija, finančne rezerve in odločitve, ki jih sprejemamo skozi življenje.
Priprava na življenje po zaključku aktivne delovne dobe ni odločitev, ki jo sprejmemo nekaj let pred upokojitvijo, temveč proces, ki se začne bistveno prej, opozarja Hajdinjakova.
Ena najpogostejših napak je prav prepričanje, da je za razmišljanje o finančni prihodnosti še dovolj časa. V resnici zgodnji začetek prinaša več možnosti in izbire. Idealno je, da o prihodnosti začnemo razmišljati že ob prvi zaposlitvi, pri 30 ali 40 letih pa je čas, da se s svojimi možnostmi podrobneje seznanimo in začnemo sprejemati konkretne odločitve.
Daljše življenje spreminja tudi naš odnos do dela in upokojitve
Če bomo živeli dlje in dlje ohranjali zdravje ter delovno sposobnost, se bo spreminjal tudi naš odnos do dela in življenja po upokojitvi. To obdobje ne bo nujno pomenilo zaključka aktivnega življenja, temveč lahko postane novo življenjsko poglavje, ki traja več desetletij.
Aktivnost, učenje, delo in sodelovanje z drugimi lahko pomembno prispevajo k ohranjanju telesnega in duševnega zdravja, socialnih stikov ter kakovosti življenja. Pri tem pa ni pomembno le, kako dolgo bomo ostali delovno aktivni, temveč predvsem, kako bomo tudi pozneje ohranili samostojnost in možnost izbire.
Negotove prihodnosti ne moremo napovedati, lahko pa se nanjo pripravimo
Nihče ne ve, koliko časa bo živel, kakšno bo njegovo zdravstveno stanje ali kakšne bodo njegove potrebe v poznejših letih. Toda prav zato je pomembno, da finančno prihodnost načrtujemo pravočasno.
Na negotovost se ne pripravljamo tako, da jo skušamo napovedati, temveč tako, da pravočasno sprejemamo odločitve, ki nam tudi v prihodnosti omogočajo večjo samostojnost in varnost, obrazloži Nataša Hajdinjak.
Pri tem izpostavlja tri pomembne korake: prevzem odgovornosti za lastno prihodnost, skrb za zdravje ter načrtovanje finančne prihodnosti. Preventiva, zdrav življenjski slog in pravočasno ukrepanje ob zdravstvenih težavah so naložba v kakovost življenja, podobno pa velja tudi za finančno načrtovanje.
Smiselno je razmišljati o različnih možnostih, med drugim o dodatnem pokojninskem varčevanju in življenjskem zavarovanju, ki lahko pomagata pri zagotavljanju finančne varnosti posameznika in njegovih bližnjih.
Dolgoživost je priložnost, ki zahteva pravočasne odločitve
Daljše življenje nam prinaša več priložnosti, a tudi večjo odgovornost. Če želimo v poznejših letih ohraniti zdravje, samostojnost in življenjski slog, ki si ga želimo, moramo o tem razmišljati že danes.
Pri dolgoživosti zato ni najpomembnejše vprašanje, koliko let bomo živeli. Pomembneje je, kako bomo ta leta živeli, sklene Nataša Hajdinjak.
Konferenca Dolgoživost: Kako ohraniti zdravje telesa, možganov in duševno kondicijo skozi življenje
O različnih vidikih dolgoživosti, od zdravja, preventive in gibanja do duševnega zdravja, prehrane in finančne varnosti, bodo govorili priznani domači strokovnjaki na konferenci Dolgoživost: kako ohraniti zdravje telesa, možganov in duševno kondicijo skozi življenje, ki bo 7. decembra 2026 v Cukrarni v Ljubljani. Nataša Hajdinjak bo sodelovala na zaključnem panelu, namenjenem širšemu pogledu na izzive in priložnosti daljšega življenja.
Več informacij in vstopnice: https://platforma.si/zdravje-dolgozivost/
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.