Okrogle mize so se udeležili tudi predstavniki jugoslovanskih in hrvaških oblasti, saj je vprašanje beguncev že dobilo status regionalnega problema, ki ga ni mogoče rešiti brez sodelovanja med Zagrebom, Sarajevom in Beogradom. Kot je dejal vodja hrvaške delegacije, predsednik sabora Zlatko Tomčić, vrnitev beguncev na Hrvaško ni več politično, temveč finančno vprašanje, saj celovito reševanje tega problema zahteva znatna sredstva. Tomčić je ob tem poudaril, da je Hrvaška odprta za vračanje vseh njenih beguncev, pri tem pa dodal, da se je doslej na svoje domove vrnilo več kot 100 tisoč beguncev. Po podatkih oblasti v Sarajevu naj bi bilo v BiH še 20 tisoč beguncev iz Hrvaške, predvsem Srbov, med katerimi se večina ne želi vrniti na svoje domove oziroma že čakajo na državljanstvo BiH. V BiH je v času vojaške operacije zveze NATO proti ZR Jugoslaviji leta 1999 zbežalo tudi okoli 75 tisoč ljudi iz Srbije, Črne gore in Kosova, danes pa naj bi jih bilo v tej državi še okoli 17 tisoč.
Vodja misije Visokega komisariata za begunce v BiH Werner Blatter je povedal, da so v lanskem letu zabeležili približno 59 tisoč povratkov pripadnikov manjšin. Blatter je obenem izrazil nezadovoljstvo nad varnostnim položajem v Republiki srbski, kjer pogosti incidenti še naprej onemogočajo množično vrnitev beguncev.
