Naslovnica

Podelili Severjeve nagrade

Ljubljana, 17. 12. 2000 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Na Loškem odru so podelili Severjeve nagrade, ki so jih prejeli: za igralske dosežke v slovenskih poklicnih gledališčih Gregor Bakovič, član SNG Drame iz Ljubljane in Gašper Tič, član Mestnega gledališča ljubljanskega, za študenta dramske igre si nagrado delita Iva Krajnc in Mateja Pucko, študentki dramske igre na AGRFT, za dosežke na ljubiteljskih gledaliških odrih za življenjsko delo pa Jože Sodja, ljubiteljski igralec iz Bohinjske Češnjice.

Alojz Svete, član strokovne žirije, je v obrazložitvi o Severjevih nagrajencih zapisal: Gregor Bakovič, član SNG Drama Ljubljana, je prejel Severjevo nagrado za vlogo Ariela v Shakespearovem Viharju v režiji Janusza Kice in vlogo Vladimirja v drami Čakajoč Godota Samuela Becketta v režiji Dušana Jovanoviča. Gregor je igralec, ki si je že ob vstopu v svet gledališča pridobil številne občudovalce in tudi komplimente strokovne javnosti, tokrat pa je kritika obe vlogi ocenila kot nesporni mojstrovini. Tako je Ariela odigral enostavno, natančno, domišljeno do najtanjših podrobnosti, v prepletu diskretnega humorja in melanholičnih tonov, na način, kot da gre v resnici samo za človekovo misel. Za njegovo interpretacijo Vladimirja pa lahko rečemo, da je težko prekosljiva. V izbranem igralskem kvartetu jo zaznamuje izrazito individualni pristop in predstavlja vrhunec njegove dosedanje izpovedane moči. Potrjuje ga kot resnično zrelega in vrhunskega igralca z izjemnim talentom.

Gašper Tič, član Mestnega gledališča ljubljanskega, za vlogo Andreja Smoleta v predstavi 1821 v režiji Zvoneta Šedlbauerja, Dalije v Johnsonovi Histeriji v režiji Mateje Koležnik ter za vlogo Arlecchina v Goldonijevi komediji Sluga dveh gospodarjev v režiji Borisa Kobala. Gašper Tič je uspel oblikovati tri izjemne, globoko prepričljive vloge v žanrsko povsem različnih uprizoritvah. Navdušil je v vlogi Andreja Smoleta in tudi eksentričnega Dalija. Z interpretacijo prvega se je približal današnjemu času in razmišljanju, medtem ko je kot Dali nosil v sebi obilico svežega humorja in vznesenosti nekega drugega obdobja. Nenadkriljiv in nepozaben je bil kot iznajdljivi in prebrisan Harlekin, ki je prava igralska bravura ter primer igralčevega virtuoznega podajanja likov iz albuma commedie dell'arte. Vlogo je odigral v gibu in govoru dovršeno, hkrati sproščeno in z vtisom improvizacije, ves čas koherentno, silovito in vredno vsega občudovanja.

Jurij Rudolf, svetovalec za multimedijsko dejavnost Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, pa je obrazložil Severjevo nagrado za igralske stvaritve v slovenskem ljubiteljskem gledališču Jožetu Sodji. Jože Sodja sodeluje kot organizator, režiser, scenograf, v največ primerih pa tudi glavni igralec. Med drugim je odigral nepozabne vloge kot npr. Mojstra Petelina iz istoimenske komedije, Viteza pl. Ripafratto iz Goldonijeve Mirandoline, Ivana Krivca iz Kremžarja iz Partljičevih komedij Slikar v Tolmunu in Ščuka, da te kap, Mozola v Jurčič-Govekarjevih Rokovnjačih in Poldeta v Marinčevi igri Poročil se bom s svojo ženo. Zlasti opazna je bila njegova izvedba Lužanove monodrame Živelo življenje Luka De, ki jo je igralec sam prevedel v zgornjebohinjsko narečje in z njo gostoval po Slovenji. Njegovi igralski liki so polni, sproščeni, govorno naravnani, predvsem pa je Sodja igralec z izjemnim občutkom za komično.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.