S soglasno ugotovitvijo, da so z novo pogodbo odstranjene še zadnje ovire za izvedbo najobsežnejše širitve v zgodovini EU, je podpis dokumenta pospremilo pet slavnostnih govornikov: francoski predsednik Jacques Chirac in francoski premier Lionel Jospin, predstavnika države, ki je uniji predsedovala, ko je bila nova pogodba dogovorjena, švedski premier Goeran Persson, predstavnik države, ki uniji trenutno predseduje, ter predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine in predsednik Evropske komisije Rmano Prodi. Vsi so se v svojih nagovorih zavzeli za hitro izvedbo ratifikacijskih postopkov, tako da bo unija resnično izpolnila svoj ciljni datum o pripravljenosti na sprejemanje novih članic.
Dogovor o pogodbi je bil decembra lani dosežen po celoletni medvladni konferenci ob sklepu petdnevnega in s tem najdaljšega vrhunskega zasedanja v zgodovini unije. Sam potek pogajanj in posledično izid je bil v EU deležen nemalo kritik, predvsem s strani Evropske komisije in Evropskega parlamenta, ki sta v prvih ocenah razočarano ugotavljala, da so članice v dogovarjanjih namesto skupnim evropskim prednost dajale lastnim nacionalnim interesom. Za zagovornike tesnejše integracije reforme nezadostno sledijo komunitarnim načelom delovanja unije in skupnim institucijam še vedno ne dajejo dovolj močne vloge.
Nova pogodba skupne institucije konkretno pripravlja na širitev in gradi na načrtih, da bo unija po razširitvi štela 27 članic. Tako je mesto v skupnih institucijah pripisano vsem dvanajstim kandidatkam, ki se pogajajo o članstvu: Sloveniji, Poljski, Češki, Madžarski, Estoniji, Cipru, Malti, Slovaški, Latviji, Litvi, Romuniji in Bolgariji. Sloveniji so v ministrskem svetu, kjer bodo imele vse države v razširjeni EU skupaj 345 glasov, pripisani štirje glasovi, v Evropskem parlamentu, ki bo v razširjeni EU štel 732 poslancev, pa ji je dodeljenih sedem mest. Po pridobitvi članstva bo, tako kot v primeru ostalih držav, Slovenec zasedel eno mesto v Evropski komisiji.
