Podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus je ocenil, da bi zlato, ki bi pripadlo ZRJ, lahko za 150 milijonov dolarjev povečalo njene devizne rezerve, ki znašajo približno 600 milijonov dolarjev. Po Labusovem mnenju ključ IMF glede delitve ostankov jugoslovanskega premoženja ni univerzalen, zato bo ZRJ vztrajala na drugem modelu delitve.
Na predhodnih pogovorih v Ljubljani je obstajalo načelno soglasje glede omenjenega predloga ZRJ o delitvi državnega premoženja. Kot je dejal Mitrović, je to "vprašanje sedaj odprto in pogovori so šli korak nazaj". Labus pa je opozoril, da ZRJ na nekaterih področjih nasledstva nima enakopravnega položaja. Kot primer je navedel delitev diplomatsko-konzularnih predstavništev.
Po Mitrovićevih besedah se morajo naslednice šele dogovoriti o ključu za delitev diplomatskih zgradb v tujini, pri čemer se bo upoštevalo, kaj je katera naslednica prinesla v nekdanjo skupno državo in katera predstavništva je naslednica dobila v zameno za vile v beograjski mestni četrti Dedinje. Kot je napovedal podpredsednik jugoslovanske vlade Labus, pa bo ZRJ preučila možnost, da katero od vil na Dedinju, ki so sedaj v diplomatskem skladu ZRJ, zamenja za veleposlaništva ali konzulate, ki bi sicer pri delitvi pripadle drugi državi naslednici. Labus je takšno možnost omenil ob pričakovanju, da bi lahko pri delitvi premoženja Jugoslavija izgubila devet ali 12 diplomatskih predstavništev, s katerimi sedaj razpolaga v najpomembnejših državah, česar Beograd, kot je menil Labus, ne bil mogel kompenzirati iz sedanjega restriktivnega državnega premoženja. Kot je zatrdil, bo ZRJ zahtevala veleposlaništva v Tokiju, Atenah in Berlinu, rezidenci v Parizu in Rimu ter zgradbo jugoslovanske misije
pri Združenih narodih.
Mitrović je še povedal, da je Beograd v Bruslju pristal na gotovo predhodno delitev predstavništev, vendar je kot zelo neugodnega ocenil predlog, da se takoj razdeli 13 zgradb, od katerih bi jih ZRJ dobila štiri, Hrvaška tri, ostale države naslednice pa po dve.
Jugoslovanska delegacija je v Bruslju predlagala, da se število zgradb, predvidenih za delitev, s 13 poveča na 15, od katerih naj bi jih ZRJ dobila šest, je povedal Labus. Mitrović pa je vztrajal, da ZRJ kot ključ delitve ponuja delitev glede na velikost ozemlja in število prebivalcev, na podlagi katerega bi ZRJ dobila 40 odstotkov predstavništev, kar je minimum, na katerega po Mitrović evih besedah lahko ZRJ pristane.
Po Labusovih besedah med naslednicami ni soglasja glede datuma razpada SFRJ. Spomnil je, da Slovenija vztraja pri 30. juniju 1991, ko je izstopila iz SFRJ, medtem ko Beograd vztraja pri 27. aprilu 1992, ko je nastala ZRJ. Labus tudi ne verjame, da bi lahko jugoslovanska stran odstopila od tega stališča.
