Trajkovski je krivdo za neuspeh pogajanj pripisal albanskima strankama DPA in PDP. Kot je povedal, so albanske stranke "radikalno spremenile svoja stališča" in vztrajajo pri federalizaciji države, z blokiranjem pogajanj pa skušajo po njegovih besedah doseči, da bi "posredovala mednarodna skupnost in podprla njihove nerealne politične zahteve, kar bi utrdilo položaje teroristov na začasno zasedenih območjih".
Tudi makedonski premier Ljubčo Georgievski je že včeraj izrazil pesimizem glede možnosti uspeha mirovnih pogovorov s predstavniki albanskih strank v državi. Nekaj ur pred tem pa je makedonski notranji minister Ljube Boškovski izstopil iz koordinacijskega sveta vlade za rešitev krize. Pojasnil je, da kot notranji minister ne more sprejeti politike kapitulacije, kakršno vodi koordinacijski svet.
Zveza NATO pa je v primeru, da bo dosežen politični dogovor, pripravljena posredovati. V Makedonijo so pripravljeni napotiti več tisoč svojih mož, ki naj bi nadzirali predajo orožja albanskih skrajnežev, vendar samo pod pogojem, da makedonske oblasti s skrajneži dosežejo dogovor o razorožitvi, je danes v Bruslju izjavil neki predstavnik Severnoatlantskega zavezništva. Stalni svet zveze NATO se je namreč na današnjem zasedanju pozitivno odzval na uradno prošnjo makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega o nadzoru razoroževanja in glede načrta za delno amnestijo.
Stalni svet zveze NATO je medtem vojaške predstavnike zavezništva pooblastil, naj izdelajo načrt operacije namestitve več tisoč mož v Makedoniji, kjer naj bi ti ostali za določen čas. Kot je še povedal predstavnik zveze NATO, naj bi v Makedonijo napotili od 2000 do 4000 vojakov, številka pa je odvisna od prispevkov držav, ki bodo želele sodelovati v operaciji. V Bruslju še napovedujejo, da naj bi se omenjene sile na severu Makedonije začele nameščati od začetka julija, njihova misija pa naj bi bila le kratkotrajna.
Generalni sekretar zveze NATO George Roberston je sprte strani v Makedoniji pozval, naj dosežejo politični dogovor, saj je država "na robu državljanske vojne". "Vlada narodne enotnosti pozna tveganja in ve, kako blizu je država državljanski vojni," je Roberston, ki je na obisku v Washingtonu, povedal novinarjem. "Na vse strani naslavljam jasno sporočilo, naj spoznajo, kako resen je položaj, in da je potreben dogovor," je dodal.
Albanci so že napovedali, da bodo napotitev Natovih sil zavrnili. Po njihovih besedah položaj v Makedoniji ni primerljiv s položajem v južni Srbiji, kjer so mednarodne mirovne sile s Kosova (KFOR) razorožile vse pripadnike tamkajšnje Osvobodilne vojske Preševa, Medvedje in Bujanovca. S tem je KFOR razrešil položaj tako, da Albanci na jugu Srbije niso uresničili svojih političnih zahtev, zato podobna rešitev krize v Makedoniji ne pride v poštev, je še pojasnil predstavnik albanske stranke.