Slovenija se je pridružila Italiji in še okoli desetim članicam EU, ki opozarjajo na negativne učinke britanskega prehranskega semaforja.
Gre za prostovoljno shemo označevanja živil po sistemu semaforja glede na vsebnost maščob, sladkorja in soli.
Po mnenju Italije in drugih nasprotnikov gre za nejasen in zavajajoč način označevanja živil za potrošnike, ki že povzroča negativne posledice za konkurenco enotnega trga Evropske unije ter predvsem za prehranjevalne navade ljudi.
Po tej shemi se namreč tradicionalni sredozemski proizvodi iz mesa, mleka, medu ter oljčno olje na britanskem trgu označijo z rdečo barvo, proizvodi z veliko vsebnostjo umetnih snovi pa z zeleno barvo, so pojasnili viri. V praksi bi tako z "nevarno" rdečo na primer označili tudi jabolčni sok, živila, "obogatena" z umetnimi snovmi, sladili in hidrogeniziranimi maščobami pa z zeleno lučjo.
Omenjene države so zato zahtevale, naj Evropska komisija natančno preuči to shemo, saj se dejansko postavlja pod vprašanj njena prostovoljna narava glede na to, da je vanjo vključena velika večina, tri četrtine, dobavnih verig v Veliki Britaniji.
Slovenija je podprla Italijo in se tudi strinjala, da je treba razjasniti status prostovoljno označenih britanskih izdelkov, če se ti pojavijo na trgu drugih članic.
Menila je tudi, da je pomembnejša uravnotežena prehrana, torej pravilen način prehranjevanja in gibanje, kot razslojevanje izdelkov na osnovi maščob, sladkorjev in soli z barvami na označbah živil, so pojasnili viri pri EU.
Način označevanja živil po semaforju je sicer zlahka razumljiv za potrošnika, je pa tudi zavajajoč, zato se Slovenija zavzema za pristop, ki temelji na osveščanju potrošnikov, tako da bodo ti pozornejši do označb na izdelkih.
Drugačnega mnenja so pri Zvezi potrošnikov, kjer menijo, da bi semafor pomagal k bolj osveščeni izbiri živil.
KOMENTARJI (303)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.