Jubilej je Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev, tedaj še Društvo slovenskih filmskih delavcev (DSFD) označilo le s spominskim zapisom Milana Ljubiča v društvenem biltenu. Po Buhovih besedah je namreč ministrstvo za kulturo društvu odreklo kakršnokoli pomoč.
Duh časa, pa tudi univerzalni cilji so se v resoluciji ustanovnega kongresa DFDS zrcalili v formulacijah, kot so: "boj proti vsem tendencam kominformizma, najsi se pojavijo v katerikoli obliki", v dokumentarnem filmu "pogumno prikazovati resnico naše stvarnosti, ker vemo, da ni sramota, če se moramo danes večkrat še z nezadostnimi sredstvi boriti in premagovati težave, ki so posledica gospodarjenja bivšega kapitalističnega sistema" in podobno. Filmski delavci so se tedaj zavezali, da bodo vse svoje ustvarjanje gradili na osnovah lastnih spoznanj, pri čemer "ne bodo zametavali nobenih človeških vrednot in izkustev, ki so jih dosegli drugi kulturni narodi".
V začetke delovanja društva sodi tudi društveni znak, stilizirana filmska kamera, ki si jo je zamislil in jo narisal tedaj mladi arhitekt Matjaž Klopčič. Znak se je ohranil do danes.
Pet let po ustanovitvi DSFD so člani društva ustanovili v Ljubljani podružnico beograjskega filmskega podjetja UFUS, ki se je čez čas preimenovala v Viba film. Leta 1968 je društvo po stečaju podjetja Filmservis izvedlo nakup slovenske tehnične filmske baze. Nova oblast samostojne Slovenije, kot piše Milan Ljubič, je podjetje Viba film poslalo v likvidacijo. Država je prevzela premoženje in obveznosti do terjatev. Cerkev sv. Jožefa je bila medtem vrnjena cerkvi. Ljubič zatrjuje, da so se filmski delavci že četrt stoletja poprej zavzemali, da bi se ateljeji izselili iz cerkve in zgradili nanovo. Ta zamisel naj bi bila tedaj odklonjena. "Po izselitvi ateljejev iz cerkve pa država do danes ni uresničila dane obljube o zgraditvi novih objektov slovenske filmske baze na novi lokaciji," je kritično zapisano v jubilejnem biltenu Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Med odmevnejšimi manifestacijami, pri katerih je DSFD sodelovalo ali pa nosilo večji del bremena, je bil Teden domačega filma v Celju - od leta 1973 do konca 80-ih let. Spremljala ga je dodelitev društvenih nagrad, priznanj Metoda Badjure. S podporo domačih cineastov je potekal tudi kranjski Festival športnega in turističnega filma. V 90-ih letih se je nato rodil Filmski maraton v Portorožu
