Ustanovitev obrambnega holdinga Dovos v javnosti sproža polemike. Projekt, ki bo upravljal z milijardami evrov, je naletel na ostre kritike, predvsem s strani Anžeta Logarja iz skupine demokratov. Logar ga označuje za "krajo desetletja na steroidih" in potencialno "gojišče prihodnje korupcije" če ne bo zagotovljen temeljit nadzor. Po drugi strani, Damir Črnčec, šef nadzornega sveta Dovosa in idejni vodja projekta, zagotavlja, da bodo postopki pregledni in skladni s korporativnimi standardi. Njegov cilj je Slovenijo vrniti v obdobje pred osamosvojitvijo, ko je cvetel vojaško-industrijski trg.
Logar je po nedavni predstavitvi holdinga Dovos izrazil še večjo prepričanost v svoje začetne očitke. Opozarja, da javna razprava v 'nadzorovanem okolju', kot je bila včerajšnja konferenca, ni bila dovolj prepričljiva in ne kaže na iskrene namene vlade. Njegova skrb se je okrepila tudi zaradi dejstva, da sta Gibanje Svoboda in SDS v Državnem zboru glasovala proti predlogu za širšo javno razpravo o orožarskem holdingu.
"Namreč oblikovanje neke javne razprave v nadzorovanem okolju, kot je bila včeraj včerajšnja javna konferenca, seveda ne prepriča, da ima država oziroma vlada res iskrene namene," je dejal Logar. To po njegovem mnenju potrjuje strahove glede pomanjkanja transparentnosti in želje po obsežnejši javni preverbi tega strateško pomembnega projekta.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je ostro odgovoril na kritike Logarja in jih označil za neutemeljene, saj da projekt sploh še ni v polnosti zaživel. Zavrača vnaprej izrečene sodbe o kriminalnih dejavnostih in korupciji. Po njegovih besedah gre za "fantastičen projekt", kar so potrdili tudi številni predstavniki gospodarstva na včerajšnji konferenci. Projekt temelji na prepričanju v "slovensko znanje, v sposobnosti slovenske industrije", in ima namen preprečiti, da bi Slovenija vso opremo in znanje kupovala v tujini. S tem pristopom naj bi država krepila svojo lastno industrijsko bazo, ustvarjala delovna mesta in gradila strateško avtonomijo.
Volk je Logarjevo oceno o potrebi po tujem orožju kritiziral kot napačno. Na podlagi Logarjevih navedb, da bo Slovenija letno vlagala več kot dve milijardi evrov zaradi vladnih zavez in geopolitičnih razmer, vključno z dobički SDH-ja, ki jih bodo investirali, se osrednja debata vrti okoli nadzora. Logar opozarja na problem zaprtih vrat pri odločanju o investicijah, ki so namenjene določenim podjetjem, kar lahko vodi v zmanjšan ali celo odsoten parlamentarni nadzor nad porabo javnih sredstev, namenjenih za obrambne nakupe.
Glavna Logarjeva skrb je izostanek trdnega parlamentarnega nadzora nad finančnimi operacijami. Logar meni, da bi nadzor moral biti vzpostavljen znotraj Ministrstva za obrambo, v sektorju za logistiko, kar bi zagotovilo javno preverbo. Vendar pa obstaja nevarnost, da se s prenosom odločanja na SDH, ključne informacije spremenijo v poslovne skrivnosti ali tajnosti, s čimer se izognejo nadzoru. Zakaj ne parlamentarni nadzor, ko gre za milijarde davkoplačevalskega denarja, je vprašanje, ki ga je Logar naslovil na gospoda Volka in s tem poudaril osrednjo točko spora, ki se nanaša na odgovornost in preglednost porabe javnih sredstev.
Volk je ostro opozoril na zavajajočo uporabo termina orožarski holding, saj, kot je dejal, je obseg dela Dovosa veliko širši.
Poudarja, da so slovenska podjetja cenjena na področju kibernetske zaščite, celo v Natu. Holding torej ne bo samo obramba, ampak tudi garant za varnost in odpornost države pred vsemi ogrožanji, naravnimi (požari, poplave) in človeškimi (terorizem, vojne, neumnosti). Volk jasno pove, da gre za mnogo več kot le klasično obrambo.
Logar je poudaril, da Volk z odgovori ne naslavlja ključnega vprašanja, to je pomanjkanja parlamentarnega nadzora nad milijardnimi obrambnimi investicijami. Logar izpostavlja, da večina držav Evropske unije, z redkimi izjemami, kot sta deloma Madžarska in Poljska, zagotavlja parlamentarni nadzor nad tovrstnimi izdatki. Kot primer je navedel Nemčijo, kjer pridejo vsako leto pred poslance in predstavijo vsako investicijo nad 25 milijonov evrov, vključno s tajnimi dokumenti. To zagotavlja javno seznanjenost oziroma vpogled vsem izvoljencem, medtem ko se v Sloveniji vzpostavlja sistem štirih ljudi, ki naj bi odločali o investiranju milijonov, brez javnega nadzora.
Volk je ostro kritiziral Logarjevo frazeologijo o odločanju štirih ljudi, ki bo upravljalo milijarde. Izpostavil je, da holding aktivno išče sodelujoče partnerje na slovenskem trgu, vključno z velikimi korporacijami, da prispevajo k projektu. Volk je zatrdil, da bodo vsi nujni varovalni mehanizmi vključeni v delovanje holdinga, kot je to na Poljskem s sistemom PGD, ki služi kot uspešen referenčni model.
Logar poudarja, da politična kultura v Sloveniji ne dopušča enostavnih rešitev in da je vprašanje odgovornosti ključnega pomena, sploh ko gre za milijardne zneske. "Politična kultura je strašansko nizka," je poudaril. Njegov glavni argument je, da če odločanje o izdatkih ostane na Ministrstvu za obrambo (MORS), je politična odgovornost jasnejša.
Opozoril je na primer SDH, ki se je v preteklosti, ob vprašanju invalidskega podjetja CSS, izgovoril na korporativno upravljanje in tako izognil politični odgovornosti, čeprav je šlo za zneske, ki so bili v primerjavi z obrambnim holdingom bagatelni.
Volk je spomnil na sporno prodajo podjetja Acroni Jesenice, specializiranega za visokokakovostna jekla, v ruske roke pod vlado, katere član je bil tudi gospod Logar.
Prodaja, ki je potekala netransparentno, je po Volkovih besedah zapeljala podjetje v dolgove in ustvarila problematično lastništvo, kar onemogoča pomoč države v kriznih obdobjih. Ta zgodovinska izkušnja poudarja potrebo po nadzoru.
Volk je pojasnil, da je motivacija za hitrost ustanavljanja holdinga strateška in temelji na razmerah v Natu. Omenil je srečanje svetovalcev za nacionalno varnost držav Nata, kjer je izvedel, da Evropska unija trenutno kupuje 60 odstotkov orožja v ZDA.
"Načrt pa je, da v petih letih to prepolovimo, da bomo kupovali doma," je pojasnil Volk. To pomeni, da bi Slovenija kupovala od slovenskih podjetij, Francozi od francoskih in vsi skupaj od skupnih evropskih projektov. Kot primer uspešnega sodelovanja je navedel nemški projekt moderne rakete, pri katerem je 17 držav skupaj investiralo v razvoj in si delijo enak strošek nakupa. To, po Volkovem mnenju, je pravi smisel takšnih holdingov in krepitve obrambne industrije, saj je to del načrta za evropsko varnostno neodvisnost.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.