Zgodbe

Cesta, stegnjena roka in palec – počitnice za 250 evrov

Celje / Laško, 03. 08. 2019 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
16

Mlada Slovenca sta si zaželela drugačnih počitnic. Stegnila sta palec in se predala avanturi, ki jih pišejo ceste. Preštopala sta 2.555 kilometrov, se peljala z več kot 40 neznanci in v 14 dneh porabila zgolj 250 evrov. Z nami sta delila dogodivščine, ki sta jih doživela na poti do Istanbula.

Zakaj na pot, za katero človek niti za sekundo naprej ne ve, kaj ga čaka, kaj se bo zgodilo? Nik Skerbiš, 20-letnik iz Celja, nam je povedal, da je želja po zgodbi s ceste neustavljivo klicala, vse odkar je končal deveti razred osnovne šole. "Takrat sem videl štoparje in pomislil, da bi bilo zabavno, če bi se tudi jaz odpravil na štop kam dlje," je dejal.

Preštopana pot.
Preštopana pot. FOTO: Nik Skerbiš in Dominik Polanc

Misel je prerasla v željo, ki je zorela šest let, in se naposled začela uresničevati z objavo na Instagramu: počitnice na štop, se mi kdo pridruži? Na mikavno ponudbo je brez večjih pomislekov reagiral 20-letni Dominik Polanc iz Laškega. "Leto dni sem delal v službi in vse skupaj se mi je zdelo že monotono. Zato sem bil pripravljen nekaj narediti – doživeti nore počitnice. Štop se mi je zdela idealna priložnost, ki ni običajna, v smislu, da greš na Hrvaško, na morje, z avtom … Je nekaj čisto drugačnega, nekaj tretjega, bolj avanturističnega," je opisal, kako se je vse skupaj začelo. Nik in Dominik sta sicer študenta, ki sta se spoznala že prej. Delala sta na skupnih projektih – Nik kot fotograf, Dominik pa kot snemalec.

Nika in Dominika je štopanje tako navdušilo, da bosta avanturo ponovila.
Nika in Dominika je štopanje tako navdušilo, da bosta avanturo ponovila. FOTO: Nik Skerbiš in Dominik Polanc

Kdo so bili neznanci, ki so jima ustavljali?

Med približno 40 vozniki, ki so ju vzeli pod jekleno streho, so bili večinoma moški, je povedal Nik. Prerez čez profile teh ljudi je pokazal, da so ustavljali večinoma odprti ljudje, ki radi potujejo ali so bili že sami v vlogi štoparja, ugotavljata mlada Štajerca. "Niso pa ustavljali tisti pravi domačini, ki so vezani zgolj na svojo državo. Takih nisva srečala veliko," je dejal Dominik.

Ljudje so se razlikovali tudi po državah. Nekje so ju gledali čudno, pogosto pa so z njima vzpostavljali komunikacijo, četudi jima niso ustavili. Z rokami ali hupanjem so jima na primer pokazali, da jima ne morejo ponuditi prevoza, ker imajo polno vozilo, ali da se peljejo zgolj kratko pot.

V Albaniji sta štopala približno od pet do deset minut, v Grčiji najdlje, celo štiri ure in pol.
V Albaniji sta štopala približno od pet do deset minut, v Grčiji najdlje, celo štiri ure in pol. FOTO: Nik Skerbiš in Dominik Polanc

Najtežja država za štop Grčija, najzanimivejša Albanija

V Grčiji je bila komunikacija slaba. Nobenega hupanja, pozornosti, kretenj rok … Vozniki so se delali, kot da ju ni na cesti. Gledali so naravnost in ju ignorirali. "V Grčiji na avtocesti sva tudi najdlje štopala, štiri ure in pol, če izključim Slovenijo. Najin najdaljši štop je sicer bil, ko sva štopala nazaj domov iz Benetk, kamor sva priletela iz Istanbula. Na počivališču Ljubljana–Barje sva stala pet ur," je izpostavil Nik.

Da so Grki tako zaprti, se jima je zdelo zelo čudno, saj so se sosedi Albanci prikazali v povsem drugi luči. "V Albaniji je štop res enostaven. Povprečno sva štopala od pet do deset minut. Albanci so tudi mnogo bolj komunikativni. V Grčiji pa sva naredila najmanj kilometrov na dan, zato sva bila tam največ dni. In tudi Grki sami so nama priznali, da so zadržan narod do ljudi, ki jih še ne poznajo," je izpostavil Dominik.

Z večino voznikov sta imela fanta dobre izkušnje.
Z večino voznikov sta imela fanta dobre izkušnje. FOTO: Nik Skerbiš in Dominik Polanc

Da so bili Albanci zares najboljši gostitelji, potrjuje še ena dogodivščina s ceste. V Črni gori, blizu meje z Albanijo, jima je ustavila celo albanska družina – starša z dvema majhnima otrokoma. "Noben ni znal govoriti angleško, vse je bilo po domače, vetrobransko steklo na avtomobilu so imeli razbito. Na zadnjem sedežu sva poskusila z rokami in pantomimo komunicirati z otrokoma in nekako je šlo. Oni so naju pripeljali v prve večje albansko mesto," se je prijetne dogodivščine spomnil Dominik.

Sicer pa Štajerca ocenjujeta, da so bili vozniki do Črne gore zgolj njuni prevozniki, saj so z njima komunicirali zgolj na osnovni ravni. Od Črne gore naprej pa so se ljudje pokazali tudi v bolj človeški luči. "V Črni gori naju je pobral moški za 200 kilometrov dolgo pot. Vmes naju je vprašal, ali gremo na pivo. Ustavili smo se, popili pivo in ni pustil, da bi ga plačala midva, češ da naju je povabil on. Potem naju je vprašal, ali bi vozil naprej kdo od naju. Nik je nato zares vozil njegov avto – od neznanca, ki sva ga srečala prvič. In to še po Budvi, kjer je promet pravi kaos," še danes težko verjame Dominik, kako jima je neznanec lahko tako zelo zaupal.

Nekateri vozniki so ju dobro pogostili.
Nekateri vozniki so ju dobro pogostili. FOTO: Nik Skerbiš in Dominik Polanc

Očitno so Albanci zares pustili vtis na njiju, saj sta jim podelila status prijazni. "Vsi so nama ponujali, če bi kadila v avtomobilu, čeprav midva ne kadiva. Tudi pijačo so nama ponujali ves čas. Zelo so gostoljubni," je poudaril Dominik in dodal, da tega zares nista pričakovala.

V Turčiji sta doživela še eno zelo prijetno izkušnjo, ki sicer ni zgodba s ceste. Že v naprej sta se dogovorila, da bosta v slogu ’couch surfing’ prenočila pri neznancu, ki jima ga je priporočila Nikova prijateljica. "Tri dni sva bila v Istanbulu pri njem doma. Zvečer sva prišla k njemu, on pa je šel zjutraj že v službo. Zaupal nama je stanovanje, psa in vse, brez plačila," je bil navdušen Dominik.

Malo manj prijetne dogodivščine

Na srečo jih je bilo malo in še te so v glavnem povezane s preveč adrenalinsko vožnjo. V Albaniji, na poti do Tirane, sta se peljala z moškim, ki je vozil divje, zelo prehitro in prehiteval 'v škarje', je opisal Dominik in priznal, da ju je bilo strah. Kasneje je objestnega voznika ustavila policija in mu spisala kazen, ki pa očitno ni zalegla. Ko so nadaljevali pot, je namreč vozil v enakem slogu.

Še eno prigodo sta doživela v Turčiji. S kombijem, predelanim v mini avtobus, ju je pobral moški, zraven sta bila njegova partnerica in otrok. "Vozili smo se kot nori. V enem trenutku smo bili vzporedno na dvopasovnici štirje, ker je naš voznik prehiteval avtomobil, ko je ta že prehiteval," se je nevarne vožnje spomnil Dominik.

Potovanje je bilo poceni tudi zato, ker sta spala večinoma v šotoru na plaži.
Potovanje je bilo poceni tudi zato, ker sta spala večinoma v šotoru na plaži. FOTO: Nik Skerbiš in Dominik Polanc

Poceni počitnice za 250 evrov

Na epskem dopustu s špartanskimi vložki, ki je trajal natanko 14 dni in 16 ur, sta 20-letnika, z letalsko karto od Istanbula do Benetk vred, zapravila zgolj 250 evrov. Ali je to sploh možno, smo se takoj vprašali. Seveda se račun izide, če nisi zahteven. Mladeniča sta spala večinoma na plažah v šotoru, vsakih nekaj dni sta si privoščila hostel, da sta se zares spočila. "Na začetku sva imela cilj, da bova zapravila 10 evrov na dan na osebo. To nama je večinoma uspevalo, saj sva zjutraj običajno jedla kruh s kakšnim namazom, popoldne sva jedla zunaj, zvečer pa sva si kuhala sama, saj sva imela s sabo gorilnik. Ponavadi na plaži. Imela sva romantično večerjo," se je zasmejal Dominik.

Varčevalni tempo jima je šel dobro od rok vse do Turčije, kjer sta se prepustila turističnemu toku in zapravila tudi kakšen evro več, kot sta si sprva zadala. A kakorkoli, avanturistične počitnice so ju tako navdušile, da že načrtujeta nove. Kam točno, še ne vesta, ju pa kličejo ameriške ali azijske ceste.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (16)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

nezhy123
26. 08. 2019 12.41
+2
Se vidi, da sta iz 21.stoletja. Meni in kolegici je uspelo 1400km s 5 markami preštopat (brez vemočesa) malo več kot 20 let nazaj, ker več pač ni ostalo. Ne s takimi članki, prosim, včasih je bilo to normalno, pa niti ne toliko časa nazaj, žal. Danes se ljudje čudijo, ko vidijo štoparja (verjetno mu je zmanjkalo bencina, mora le do bencinske, nekdo mu bo že ustavil za teh par km - varianta). Se spomnite petkov na Dolgem mostu, ko so se študentje vračali za vikend domov?
vicente
03. 08. 2019 16.50
+7
pred 35 leti smo vsi štopali ,in se nobeden ni sekiral
Ka pa mislis
03. 08. 2019 16.19
+5
Letos bil v albaniji na morju. Res so cisto nasprotje od kosovarjev ki so pr nas. Prijazni, odprti inznajo pomagat ce kaj rabis.
Nina25
03. 08. 2019 15.42
+2
BUONcaffee
03. 08. 2019 15.39
+9
ŠTOPANJE je nevarno početje.
ZDA
03. 08. 2019 15.16
+33
Pred 40 leti preštopal celo Evropo, ne vem če bi si upal danes.
AxisDeus
03. 08. 2019 14.58
+43
Vredna dogodivščina, ki jo bosta pomnila vse življenje. Sam bi pred leti še poskusil kaj takega, pa mi je žal, da nisem, ker danes, ko imam družino in monotono življenje povprečnega Slovenca, vidim samo še možnost ugrabitve, ropov, raznih vremenskih katastrof in tako naprej. Mediji med ljudmi sejejo nezaupanje, ko pa si lahko tako veliko damo, če je le priložnost ... Če si človek do ljudi, bodo oni v veliki večini tudi do tebe, pa naj gre za kogarkoli, od kogarkoli ... Politika je pa svoje. Bravo fanta, moj poklon!
didi1963
03. 08. 2019 14.53
-23
nikakršen dosežek, ali pa, majhen korak za človeštvo , velik za slovenca
LazniviZares
03. 08. 2019 14.43
+21
Mladost je norost in prav je tako. Fajn fanta.
gobbi
03. 08. 2019 14.00
+11
Morata pa lepo disat od pota...
Melita Medved
03. 08. 2019 13.45
+31
Dokler so stegnjena roka in palec je vse v redu. Ko so stegnjene noge in pete je pa en kup vprašanj.
lipov list
03. 08. 2019 13.07
+24
rožarica
03. 08. 2019 12.58
+53
....super fanta, super dogodivščina...👍🏼👍🏼👍🏼
tron3
03. 08. 2019 12.49
+3
To pa sploh ni novica, raj napište kok se je štopal 30 in več let nazaj iz Lublane do Indije, nektir še živijo, ki so štopal, tolk da veste.