Serije Magazin

Energetski preobrat za 500 milijard evrov: med uspehom in spodrsljajem

Ljubljana, 10. 08. 2019 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
97

Še dobro leto in minilo bo desetletje, odkar je Nemčija tudi z zakonodajo podprla Energiewende ali prestrukturiranje energetskega sektorja in njegov premik v smeri obnovljivih virov energije. Skoraj desetletje vzponov in padcev pozneje Nemci še kolebajo ob odgovoru na vprašanje, ali gre za uspešen ali neuspešen projekt.

Nemška vlada je zakonodajo, ki je omogočila tudi praktično izvajanja strategije, ki naj bi do leta 2050 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala tudi za od 80 do 95 odstotkov, sprejela septembra 2010. Ali le nekaj mesecev pred jedrsko nesrečo v Fukušimi, ki je nato načrtu prinesla nemalo težav. Na krilih protestov in upora javnosti je vlada Angele Merkel junija 2011 iz ključnih dokumentov umaknila pozicijo, da bo jedrska energija del sredstev za dosego okoljsko-podnebnih ciljev. Kar pa je v praksi pomenilo, da bodo morale del energetskega omrežja dlje, kot je bilo predvideno, ostati termoelektrarne – okolju in podnebnim ciljem veliko manj prijazne od jedrskih elektrarn, Nemčija pa bo imela večje težave pri zmanjševanju emisij škodljivih izpustov, kar se je nato pokazalo tudi v praksi.

Zaradi upora proti jedrski energiji termoelektrarne kljub onesnaževanju, ki ga povzročajo, ostajajo del energetskega omrežja.
Zaradi upora proti jedrski energiji termoelektrarne kljub onesnaževanju, ki ga povzročajo, ostajajo del energetskega omrežja. FOTO: AP

Veliko elektrike, ko piha in sije sonce, premalo, ko je oblačno, in stroški, ki "letijo v nebo"

Nemški energetski eksperiment je danes v fazi nihanj. Letos je Nemčija v prvi polovici leta s pomočjo sonca, vetra in vode proizvedla več elektrike kot s pomočjo premoga in jedrskih reaktorjev, kar se je zgodilo prvič in je bilo razlog za praznovanje. Razmere so jim celo omogočile, da iz sistema začasno izključijo nekaj termoelektrarn.

A težava je, da je šlo za obdobje, ki je prej izjema kot pravilo. Fabian Hein iz organizacije Agora Energiewende je pojasnil, da je bila prva polovica letošnjega leta zelo vetrovna, zato se je proizvodnja samo iz naslova vetra v primerjavi z letom 2018 povečala za 20 odstotkov. Če bi bile okoliščine obratne, vetra ne bi bilo, pa bi morali to proizvodnjo nadomestiti z drugimi viri. In na oblačne dneve je ta vir – premog.

"Energiewende, največji nemški projekt od združitve, je pred tem, da propade, nismo niti blizu, da bi dosegli zastavljene cilje," so pred kratkim zapisali v nemškem Spieglu. Pa čeprav je država za projekt samo v petih letih namenila 160 milijard evrov.

Kar je sicer sprožilo celo opazke računskega sodišča. Predsednik Kay Scheller je lani jeseni opozoril, da "stroški letijo v nebo", opazka, ki je bila v nemški politični areni večinoma preslišana.

Do leta 2025 naj bi projekt energetskega prehoda Nemčijo stal okoli 500 milijard evrov. Podatek, ob katerem so kritiki zgroženi, trdijo, da so nemški davkoplačevalci od leta 2000 do leta 2016 vplačali kar 176 milijard evrov za vlaganja v obnovljive vire, pri čemer pa je bilo proizvedene samo za pet milijard evrov elektrike.

Letos je Nemčija v prvi polovici leta s pomočjo sonca, vetra in vode proizvedla več elektrike kot s pomočjo premoga in jedrskih reaktorjev.
Letos je Nemčija v prvi polovici leta s pomočjo sonca, vetra in vode proizvedla več elektrike kot s pomočjo premoga in jedrskih reaktorjev. FOTO: Thinkstock

Skozi leta se je spreminjala tudi javna podpora projektu – upora, ko se postavlja nove vetrnice, ki zdaj dominirajo v nemški pokrajini, je vse več. Vseeno je ena od raziskav leta 2017 pokazala, da energetsko prestrukturiranje še vedno podpira 88 odstotkov vprašanih.

Po drugi strani pa analitiki ocenjujejo, da se Nemčija iz projekta ne more izvleči, ne da bi ga dokončala, saj je nanj vezana ne le ekologija, ampak predvsem tudi nemška ekonomija, tehnologija in družba, saj se je skrb za okolje v zadnjih letih zasidrala v nemško nacionalno identiteto.

Brezglava birokracija in napredek s hitrostjo polža

Pa čeprav tudi Nemce vse bolj jezi neučinkovita in vse bolj razvejana birokracija, ki bdi nad projektom. Samo na gospodarskem ministrstvu naj bi se z njim ukvarjalo skoraj 300 ljudi.

Kot poroča Spiegel, so leta 2017 nameravali v program učinkovite rabe energije sprejeti 1000 podjetij, a so v devetih mesecih odobrili le sedem vlog. Nekaj poznavalcev ocenjuje, da se del problema skriva v tem, da se je politični fokus premaknil na reševanje izzivov, kot so migracije, s tem pa je energetska transformacija države precej zastala.

Če bo pri tem ostalo, bo sicer to precejšen spodrsljaj tudi za Angelo Merkel, ki je leta 1997, takrat še kot okoljska ministrica, dejala, da mora biti zmanjševanje emisij CO2 absolutna prioriteta. Čeprav je danes beseda Energiewende znana tudi zunaj nemških meja, pa številke, ko gre za izpuste, kažejo, da Nemčijo čaka še veliko dela. Obnovljivi viri energije, sprva namenjeni temu, da zamenjajo termoelektrarne, so namreč zamenjali jedrske elektrarne, in čeprav se po Nemčiji danes vrti 30.000 vetrnic, so se nemški izpusti CO2 zmanjšali veliko manj, kot so načrtovali, saj se politika po dogajanju v Fukušimi ni želela zameriti volivcem.

Neuspeh energetske transformacije države bi pomenil precejšen spodrsljaj za Angelo Merkel.
Neuspeh energetske transformacije države bi pomenil precejšen spodrsljaj za Angelo Merkel. FOTO: AP

Nekateri menijo, da določeni ključni koraki niso bili storjeni, ker sta že od nekdaj pravzaprav obstajala dva koncepta Energiewende – drastičen, ki je zahteval spremembe ne glede na posledice, in zmernejši, ki ni želel prizadeti nemške industrije. In prav ta naj bi bil tisti, katerega (ne)izvajanje gledamo danes. Prav tako nikoli niso zares vzpostavili napovedanega samostojnega ministrstva za energijo, namesto tega so si vodenje projekta razdelili kabinet kanclerke, okoljsko in gospodarsko ministrstvo. In s tem zagotovili "brezglavo vodenje", pravijo kritiki.

Ker se trojica pogosto ni mogla uskladiti o prioritetah, se Nemčija med drugim spopada s težavami elektro omrežja. Pred desetletjem so sprejeli sklep o gradnji daljnovoda, namesto 7.700 kilometrov pa naj bi ga zgradili le dobro polovico, od tega 30 kilometrov leta 2017, kar naj bi nekateri v Berlinu komentirali z besedami, da je to tako velika razdalja, kot jo lahko v letu dni prepotuje polž.

Skozi leta se je manjšalo tudi število novih vetrnic in postavljenih solarnih panelov, kar je povzročilo finančne težave proizvajalcev. Enercon in Nordex sta odpuščala, Senvion je zaprosil za stečaj.

Mnogi del težave vidijo tudi v tehnologiji, na katero je vezano pridobivanje elektrike s pomočjo obnovljivih virov. Zato menijo, da bi moralo biti vloženih več naporov v iskanje rešitev, kako skladiščiti viške pridelane energije in rešiti težave, ki jih povzroča nihanje proizvodnje.

V Nemčiji se je zmanjšalo postavljanje solarnih panelov, kar je v težave pahnilo nekatere proizvajalce.
V Nemčiji se je zmanjšalo postavljanje solarnih panelov, kar je v težave pahnilo nekatere proizvajalce. FOTO: iStockphoto

Sekali gozdove in postavljali vetrnice

Potem pa so tukaj še kritiki, ki menijo, da bi morala Nemčija nehati postavljati vetrnice. Kot pravijo, je bilo po Nemčiji posekanih kar nekaj hektarjev gozda in uničenih kar nekaj površin, da so lahko postavili vetrnice. Zaradi posegov v okolje naj bi marsikje zdaj grozila erozija tal, nekateri kraji naj bi bili bolj dovzetni za poplave, uničeni pa naj bi bili tudi naravni habitati nekaterih živali, izpostavljajo pa tudi smrt več ptic in netopirjev.

Prav tako kritiki trdijo, da program energetskega prestrukturiranja ni ustvaril 230.000 delovnih mest, kot trdijo zagovorniki, ampak je zgolj ustvaril začasno povpraševanje po določenih kadrih in prekvalifikacijo nekaterih drugih delovnih mest, ki so bila prej vezana na druge energetske vire.

Analitiki sicer menijo, da ima Energiewende še vedno veliko manevrskega prostora za dolgoročni uspeh, da pa se bo moralo nehati nihanje med premogom in obnovljivimi viri in vse napore vložiti v rešitve, ki bodo obnovljive vire spremenile v stabilen energetski vir, sicer bo doseganje okoljsko-podnebnih ciljev še naprej velik izziv.

Prav tako je pričakovati še nekaj nezadovoljstva, ki sega tudi čez meje. Nad nemško energetsko revolucijo namreč niso pretirano navdušeni na Poljskem in Češkem, saj je Nemčija na dneve, ko je proizvodnja obnovljivih virov res visoka, viške poslala čez mejo, s čimer so postala njihova omrežja preobremenjena. V Berlinu so na pritožbe dejali, da je težava v zastareli infrastrukturi, sosedom pa nekoliko med vrsticami še oočitali, da so premalo inovativni. Pa čeprav nekateri poznavalci, med njimi Karen Pittel iz nemškega inštituta Ifo, ocenjujejo, da bo Nemčija, če se prehod ne bo razpletel po željah in obnovljivi viri ne bodo zagotavljali dovolj energije, elektriko uvažala prav iz Poljske, kjer pa jo večinoma proizvajajo termoelektrarne. WSJ ocenjuje, da energetske eksperimente po Evropi plačujejo predvsem gospodinjstva in gospodarstvo, tudi nekateri nemški akademiki so pozvali k novemu razmisleku o izvajanju in ciljih programa Energiewende.

jedrska energija banner
jedrska energija banner FOTO: 24ur.com

KOMENTARJI (97)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

murate
10. 08. 2019 18.47
+4
obnovljivi viri so nateg tako ali drugače.Le da bodo naši to dojeli nekaj let za nemci tako kot vedno
Stanko Kodri?
10. 08. 2019 18.27
+7
Znanstveniki namesto da bi raziskovali v smeri poprave škode ki smo jo prizadejali materi Zemlji, sanjajo o selitvi na druge planete. Figo se bomo kam preselili. Tehnologija menca na mestu že 50 let, mi pa bomo prej izumrli zaradi SAMOUNIČENJA! Kot kaže zelo kmalu.
Stanko Kodri?
10. 08. 2019 18.22
+7
Bojim se da je vse skupaj s tem nikakršnim ukrepanjem prepozno. Planet je, oz. smo ga že nepovratno zavozili. Od človeške vrste drugega kot uničevanja itak ni bilo in ni pričakovati!
Stanko Kodri?
10. 08. 2019 17.04
+2
Tule jih je pri komentarjih veliko " pametnih", rešitve pa nisem zasledil nobene dotičnega problema!?
94001
10. 08. 2019 15.23
+13
Vetrnice in pa fotocelice so na prvi pogled, kateri ne pozna tehnologije le teh zelo čista energija, ko zadeva deluje. Seveda pa še daleč od tega, če gledamo na dooolgi rok. Celica ima po 25 letih isto učinkovitost kot celica od Casio kalkulatorja.
Helix Nebula
10. 08. 2019 14.52
+25
Jedrske elektranrne so zaprli, pa jim Industrija pada... tko je to, če hočeš bit zelen, ne kuri štroma. Če pa hočeš kurit štrom si pa ne laži od kje pride. Zato pa, Jedrske elektrarne so edina "zelena" opcija.
Malo_sutra
10. 08. 2019 13.19
-1
@korintos: aj ne seri
Carrasco
10. 08. 2019 13.07
+0
Zmanjšat število ljudi pa ne bomo porabili toliko elektrike mesa in vsega ostalega ki škoduje zemlji tudi smeti nebo toliko kot sedaj .Ne vem zakaj ne razmišljajo tudi v tej smeri, veter je stalno močnejši za mene so vetrnice prihodnost
fairplayy
10. 08. 2019 12.40
+5
Prevelika poraba mesa, promet, energetska potrasnost, potrosniska miselnost so dejavniki na katere lahko vplivamo brez zmanjsanja kvalitete zivljenja. Zadnjih nekaj let se pricakovana povprecna zivljenska doba skrajsala za nekaj let kaj bo cez 10 let ob eksp rasti prebivalsta in onesnazenja lahko hitro ugotovimo.
Malo_sutra
10. 08. 2019 11.43
+0
Dejte ljudem jest bo bilo bolje k pa da se igrate s temi veternicami.
korintos23
10. 08. 2019 12.18
+7
jakec1575
10. 08. 2019 11.30
+40
Vetrnice in soncne celice lahko popolno funkcinoriajo samo ce viske energije lahko shranis nekam. Najboljsi nacin, vodikove elektrarne in vodikarne. Sicer ne mores vzdrzevati omrezja na primerni ravni, da ne zaniha ali izpade. Sedaj so Nemci samo prenesli umazano tehnologijo na Poljsko. poljske termoelektrarne sedaj na polno delajo kadar soseda rabi uvoz za stabilizacijo omrezja. Tudi ves Balkan. S tem so umazanijo samo odmaknili od sebe. Potrebno je vloziti 500mrd v jedrsko tehnologijo oz. nove tehnologije fisije in podpreti tudi razvoj fuzije. Kjer je denar je razvoj. V 30 letih potem lahko rpeidemo na novo cisto energijo, kjer je jedrski odpadek minoren. Trenutno zelo slabo izkoristimo jedrsko gorivo. Je pa res, da v ceni energije navadno ni velčiki strosek gradnje, dostop goriva in tudi kot + neemisije, ki znizajo strosek prvih dveh. Za Evropo bi bilo se vedno najceneje, da stabilizira vso S afriko, v sahari naredi mega soncno elektrarno in po mega daljnovodu napajo vso juzno evropo. Ta strosek 1000mrd stabilizacije afriskih držav bi ustavil tudi migracije, saj bi razvita severna afrika postala varna regija.
jakec1575
10. 08. 2019 11.33
+16
Če bi gradnjo prevzele evropske firme bi to pomenilo gospodarsko rast in vrnitev denarja nazaj v evropo, hkrati pa bi dali veliko vrednost kolonizirani afriki nazaj v obliki novih cistih tehnologij. Evrope ne razumem. To je win.win situacija. Gadafi je bil samodrzec, ki je krsil clovekove pravice. Uporaben razlog, da so ga lahko ubili zaradi afriskega golddinarja. Ampak ponovna vzpostavitev razvoja bi bilo dobro za vse.
Uporabnik8879
10. 08. 2019 11.45
+1
Rešitev tako energetik, kot našega planeta je v antimateriji, oziromu v vspostavljanju porušenega ravnotežja med materijo in antimanetrij. Samo to je resnično največji vzrok današnjega stanja. Veliko se raziskuje na tem, da bi orgonsko energijo nekako pretvorili v materialno, vendar do sedaj vidnih rezultatov ni. Tesla je ugotovil, da njegova ploščica seva in niha, prezgodaj je umrl, da bi to tudi razvil naprej. Ko bo enkrat ta uganka rešena, bi tudi rešen planet, do takrat nam pa ni pomoči, pa če se še tako trudimo zmanjševati toplogredne pline, ker je to le posledica neravnovesja in ne vzrok.
nebel
10. 08. 2019 12.56
+4
Jakec1575, saj kar drži, a vseeno pri vetrni in sončni energiji dodaj v računico še shranjevalnike energije za ponoči, njihovo kapaciteto, ceno, življensko dobo, vpliv za to potrebnih baterij na okolje in njihovo končno odstranitev. Fisija pa je še v razvojni fazi in zaenkrat še ne obeta relativno skorajšnjega praktičnega uporabnega nivoja. Zato je v sedanjih računicah še ne moremo upoštevati. AM je Nemcem na dolgi rok (pa tudi nam, očitno) naredila veliko neumnost, da se izrazim blago, po dolgem času se šele sedaj kažejo prvi zametki zdrave kmečke pameti tudi pri njih. Mi imamo prednost, da smo v vseh stvareh tako počasni, in še nismo vpeljali razen po Poljsko TEŠ6 in lahko še pravočasno preusmerimo strategijo na nam ustreznejšo kombinacijo JE in HE ter do neke meje še vetrne in sončne energije.
korintos23
10. 08. 2019 11.09
+6
Jedrske elektrarne niso bodočnost, jedrska oborožitev pa je, kako to?
Uporabnik8879
10. 08. 2019 11.00
+22
Sem že mislil, da danes ne bo prispevka o energetiki, pa sem se zmotil. Nikakor mi pa ne kapne, kateri lobij tako močno vpliva na 24 ur, da mora prav vsak dan vplivati na javno mnenje. Vsem nam je že jasno, da nam v poplavi naravnovarstvenikov in civilnih inciativ, drugega kot nuklearka ne ostane.
korintos23
10. 08. 2019 11.09
+12
kr en 1
10. 08. 2019 10.47
+27
kwa mora bit mrtvih ptičev po Nemciji, k židov med vojno...
Uporabnik8879
10. 08. 2019 11.02
+30
ma to o ptičih je bl kontra propaganda, kot realnost....po tej logiki v Holandiji, k majo na vsakem vrtu svojo veternico, ptičev sploh nebi več bilo, pa jih imjo...
NPC24ur
10. 08. 2019 11.06
-21
Pri ele. veternicah gre za spremembo tlaka, tudi ko ptica veternica ne udari, ga ta sprememba tlaka ubije. Da primerjas e. veternice s tistimi na nizozemskem.... bog pomagaj
murinar
10. 08. 2019 11.08
+18
Naši okoljevarstveniki glede ptičev so zelo zaostali !
korintos23
10. 08. 2019 11.08
+11
NPC, ubije samo bolanega ptiča, zdrav se je na veliko izogne.
Uporabnik8879
10. 08. 2019 11.34
+12
Kakšna sprememba tlaka, to malo razloži, ke ne razumem. Prav toliko vetra, kot je vhodnega je tudi izhodnega, zato se veternica sploh vrti. Po drugi strani pa, a misliš da so ptice tok butaste...Prav nikoli še ni jata priletela sama proti reaktivcu, vedno je reaktivec priletl v jato. Veš nevladniki pri samo nas pokurijo malo manj kot miljardo keša, za to morajo tudi nekaj od sebe dati, pol se pa take stvari zmišljujejo, da opravičujejo svoje "pomembno" delo, v resnici jih pa tiče sploh ne briga.
Komendator
10. 08. 2019 15.51
+6
Naši okolje varstveniki niso zaostali ampak samo podkupljivi. Če bi jim za te vetrnice pravi čas nakazali dovolj denarja, bi jih imeli že veliko!
ni_mi_vse_eno
10. 08. 2019 10.46
+19
Francozi so investrali v jedrsko, zato imajo enkrat nižji račun od nemcev, ki so investirali v obnovljivo.
detect
10. 08. 2019 10.29
+14
jedrska tehnologija je bodočnost.
Uporabnik543728
10. 08. 2019 10.05
+8
V trenutni obliki veterne elektrarne niso rešitev, saj ne vzdržujejo frekvence v električnem omrežju, ob pomanjkanju vetra oziroma ob premočnem vetru ne obratujejo, pri njihovi izdelavi nastane več stroškov, kot jih v življenjskem ciklu uspejo povrniti. Tudi sončne elektrarne ne pridejo v poštev pri nas, saj ni dovolj velika količina sončnega obsevanja, da bi pri trenutni tehnologiji, pokrile strošek za njihovo montažo, izplačajo se le na odročnih predelih, kjer ni dostopa do električnega omrežja in z njimi omogočajo delovanje nekaterihnelektričnih aparatov (naprimer Kredarica).
Rakijan
10. 08. 2019 10.32
-2
Kua pa hidroelektrarne? Mk res ste biserji no.. Za okolje se manj ali bolj sprejemljive kot jedrska?
burekkafana78
10. 08. 2019 10.00
+10
Nazaj na konje ter bakle, obdelava zemlje ter živine, drugo je itak nepotrebno
Thinc25
10. 08. 2019 09.52
+66
Nisem bral teksta. Slovenci nočejo: termoelektrarn, hidroelektrarn, atomskih elektrarn, vetrnih elektrarn, ne marajo nič od naštetega, radi pa imajo elektriko, tukaj pa razum odpove!
User1538643
10. 08. 2019 10.14
+8
Naj bo vetrnica pri enem, a nuklearka pri drugem sosedu in mi imamo 100% čisto energijo.
pozzo
10. 08. 2019 11.22
+2
lukeeeeeec
10. 08. 2019 09.39
+13
V Sahari je potrebno zgraditi sončne elektrarne. Najti način prenosa energije brez OMREŽJA. Ugasniti termoelektrarne. Povećati razvoj gorilnih celic. Povečati število sežigalnic in vse odpadke KURITI .
Janko Ig
10. 08. 2019 12.01
-1