Ko se združijo les, dišave in dizajn

Ptujčan Srečko Molk je eden tistih, ki je znal slediti svoji strasti. Uspelo mu je združiti ljubezen do lesa in delo – postal je svetovno prepoznan oblikovalec lesenega nakita. Les je začel občudovati že kot otrok, saj se z njim ukvarjajo tudi njegovi sorodniki. Zanimanje zanj ni popustilo niti po osnovni šoli, zato se je vpisal na srednjo lesarsko šolo in se izučil za mizarja.

Potem se je zgodba po naključju obrnila, se je spomnil začetkov Molk: "Pred 13 leti me je nekdanja sošolka iz osnovne šole prosila, če bi ji izdelal unikaten prstan. Vedela je namreč, da izdelujem večje lesene predmete in restavriram pohištvo. Najprej tega nisem jemal resno. Potreboval sem tri mesece, da sem ji ga naredil. Potem ko sem naredil tisti prvi prstan, sem ga še za tretjo znanko, pa četrto prijateljico … in tako sem se odločil, da bom začel raziskovati v tej smeri."

Ključna spodbuda pa je bila njegova prijateljica, znana oblikovalka modnega nakita Olga Košica, ki mu je svetovala in ga usmerila, kako se lotiti izdelave unikatnega nakita, kako les narediti nekaj posebnega. Čeprav se naš sogovornik strinja, da so se leseni lepotilni dodatki, s sončnimi očali vred, najprej pojavili kot modna muha, pa je prepričan, da se bo s tem ukvarjal vse svoje življenje. "Zame leseni nakit ni modna muha enodnevnica. Zaljubljen sem v les. Z vsako svojo kolekcijo želim pokazati svoje počutje in inspiracijo," je dejal.

Kako je nastala dišeča lesena kapljica?

Preblisk o kapljici je dobila Molkova prijateljica, prav tako Ptujčanka, Nuša Topolovec. Že nekaj časa raziskuje eterična olja, saj obožuje aromaterapijo in dišave, saj meni, da pozitivno vplivajo na počutje človeka. Na misel ji je prišlo, da je ta naravni material vpojen. "Če eterično olje nanesemo nanj, ga vsrka in oddaja vonj tudi kasneje. Ker sva s Srečkom dobra prijatelja, sem dobila idejo, da bi izdelal obesek, ki si ga nadeneš okoli vratu. Imel bi obliko kapljice, tako kot jo ima kapljica eteričnega olja," je začetek zgodbe opisala Topolovčeva.

Tehnično plat je prevzel umetnik lesa. "Na les se spozna, točno ve, kakšen je primeren. Ni namreč vsak les dober za nanašanje eteričnega olja. Mora biti dovolj trden, da ga olje ne poškoduje oziroma mu ne odpre pore," je pojasnila sogovornica.

Molk se je res lotil dela in izdelal prototip, ki se je takoj ujemal z zamislijo Topolovčeve, kako naj bi bila kapljica videti. Sledili so 'testi' – zbiranje mnenj znancev in prijateljev. Ker sta od njih dobila predvsem pozitivna mnenja, sta se odločila, da postanejo kapljice njun skupen posel. "Gre za izdelek, ki je in ni nakit. V bistvu je aromatični nakit. Najprej sva začela s kapljico, ki se nosi okoli vratu. Zdaj Srečko izdeluje že zapestnice, prstane in uhane, ki jim doda kapljico. Nakit lahko nosiš kot dnevno dišavo – nanj nakapljaš eterično olje, po katerem bi rad dišal. Če gre za poglobljeno aromaterapijo, pa zjutraj naneseš na primer nekaj, kar te zbudi – mogoče vonj citrusa ali mete," je pojasnila svojo zamisel Topolovčeva in dodala, da čeprav sta dve kapljici enake velikosti in oblike, struktura lesa in letnice poskrbijo, da sta videti različno. Prav vse pa Molk izdela ročno.

Uporablja samo odpadni les, večinoma slovenskega

Sliva, češnja, hruška, jabolko, oreh, kostanj … sadni les je glavni material, ki ga Srečko Molk spremeni v prstane, zapestnice, verižice, obeske in tudi dišečo kapljico. "Pri nas se da dobiti ta odpadni les in je zelo dober za oblikovanje. Je ravno prav trden, da lahko lepo rezbarim. Ker je lahek, lahko naredim tudi večji kos nakita in se bo vseeno lepo nosil," je izpostavil Molk.

Za svoj nakit uporablja predvsem slovenski recikliran les, lesene kapljice pa nastanejo tudi iz odpadnih kosov iz hrvaškega otoka Hvar, ki jih pripeljeta Nušina starša.

Les kot naraven material ima pozitivne vibracije

Ljudje imamo od nekdaj radi les v svoji bližini, saj vzbuja občutek domačnosti in deluje toplo. Res da ga v zadnjem času nadomeščajo moderni umetni materiali, a pohištvo iz masivnega lesa je bilo od nekdaj priljubljeno. Problem pa pogosto nastane pri ceni, meni Molk. Ta gozdni material je navadno precej drag. Predvsem pri Slovencih opaža, da jim je lesen nakit sicer zelo všeč, a zanj niso pripravljeni globlje seči v malho. "Morda bi si ga celo privoščili, a zdi se mi, da niso naravnani, da bi nosili svoj stil. Raje kupijo priznano blagovno znamko," je izpostavil in dodal, da s tem sicer ni nič narobe. Tujci se po njegovih besedah bolj pogosto odločijo za unikaten nakit.

Ideje za oblike nakita mu padejo z neba

Delavnica Srečka Molka običajno deluje precej razmetano, saj se redko najde kotiček, kjer ne bi ležal kos odpadnega lesa. A ravno to je največkrat glavna spodbuda za nastanek izvirnih prstanov, zapestnic, verižic, uhanov. Molku se zdi, da mu vsak posamezni kos želi nekaj povedati. "V vsakem takoj vidim nakit. Vedno znova, ko pridem v delavnico, me navdihne določen kos. Tudi če imam naročilo in ga moram na primer do danes dokončati, odložim delo. Vzamem ga v roke in ga začnem oblikovati za svoj dober občutek in šele kasneje nadaljujem naročilo," je strnil, kako večina njegovih unikatov nastane zaradi prebliskov in trenutnih vzgibov.