Narava in elektrika: 'odreči se bomo morali ugodnostim, kot so klime in avtomobili'

Zaveze Pariškega sporazuma k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in omejitvi ogrevanja ozračja na manj kot 2 °C glede na predindustrijsko dobo od držav zahtevajo globoko razogljičenje elektroenergetskega sektorja. Če nam to ne uspe, znanstveniki svarijo, da svetu grozijo črni podnebni scenariji.

'V Sloveniji smo polni dobrih idej, a še vedno 1/3 elektrike dobimo iz TEŠ 6'

Kot pojasnjuje doktor fizike dr. Griša Močnik z Instituta Jožef Stefan:"Toplo bo, suše in ekstremni pojavi bolj pogosti. Dvig temperature ni edini problem, spremenili se bodo tudi vremenski vzorci. Na regionalnem nivoju je to veliko resnejši problem kot samo 2 stopinji Celzija več. Brez dežja ni poljedelstva, hidroelektrarne imajo probleme, NEK potrebuje dovolj visok nivo Save za hlajenje." 

Dr. Močnik opozarja, da so zaveze držav v Evropi resne, realno stanje pa malo manj ohrabrujoče: "V Sloveniji smo recimo polni dobrih idej in govorjenja o krožnem gospodarstvu, 1/3 elektrike pa dobimo iz premoga v TEŠ 6. Državni načrt, poslan pred kratkim Evropski komisiji, so nevladne organizacije popolnoma skritizirale. Mogoče je problem v tem, da bi morali ministrstvi za infrastrukturo in okolje resneje sodelovati?"

Kakšna tveganja prinaša jedrska energija?  

Medtem ko je stališče jedrskih strokovnjakov in Evropske komisije, da razogljičenje EU in sveta brez jedrske ni realno, saj so ekonomske, prostorske in sezonske ovire za to prevelike, razogljičenje proizvodnje električne energije brez jedrske je vsaj še enkrat dražje kot razogljičenje z jedrsko, nevladne organizacije zavzemajo stališče, da jedrska energija ni čista in ni varna ter da moramo cilje pariškega podnebnega sporazuma doseči brez nje: "Zanašanje na jedrsko energijo in energijo iz fosilnih goriv prinaša tveganja. Jedrsko katastrofo lahko povzroči naravna nesreča, človeška napaka, vir sta lahko terorizem in vojni dogodki, lahko pa pride do mešanice vseh dejavnikov. Neizogibna težava jedrske tehnologije so jedrski odpadki. Odlaganje odpadkov v prostor je vedno izredno zahtevno, za izrabljeno jedrsko gorivo pa še nikjer na svetu niso našli varne rešitve. Če je bila odločitev za jedrsko energijo v času velike naftne krize v sedemdesetih letih 20. stoletja še razumljiva, pa imamo danes boljše in cenejše rešitve v tehnologijah obnovljivih virov energije," trdi Greenpeace Slovenija.

Jedrski strokovnjaki sicer zagotavljajo, da jedrski odpadki ne obremenjujejo okolja in zdravja ljudi: "Vsi radioaktivni odpadki, ki nastanejo pri proizvodnji jedrske energije, so varno shranjeni, tako da ne obremenjujejo ne zdravja ljudi ne okolja. Količine odpadkov so majhne, zato lahko ta tehnologija z vsemi svojimi odpadki varno ravna, v skladu z najvišjimi standardi," zatrjuje dr. Tomaž Žagar, vodja Službe načrtovanja in nadzora GEN, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije. A dr. Močnik opozarja: "Problem jedrske energije je, da nihče nima stalnih odlagališč za odpadke, pač pa samo začasne. Skala tega problema je resna – odpadki morajo biti na varnem toliko časa, kot je približno preteklo od takrat, ko so po Evropi hodili neandertalci. To je izziv brez kakršnihkoli zagotovil. Ogljični odtis je treba izračunati za ves življenjski cikel goriva in infrastrukture. Kako bodo jedrski odpadki skladiščeni, bo vplivalo na odtis jedrske energije. To je vprašanje brez odgovora." 

Pa je razogljičenje družbe mogoče brez jedrske energije?

Dr. Močnik izpostavlja, da so v Nemčiji na dobri poti z obnovljivimi viri, a je to  počasno, saj so se odločili, da bodo to storili brez jedrskih elektrarn, ki jih ukinjajo: "V marcu so dosegli dan, ko je bilo 100 % električne energije pridobljene iz obnovljivih virov. V povprečju so pri porabi nekje malce nad 1/3 električne energije iz obnovljivih virov. Jedrske energije ne nameravajo uporabljati v prihodnje, pač pa nuklearke zapreti."

Čeprav so rezultati v Nemčiji sprva pokazali, da so bili rezultati razogljičenja boljši med letoma 1975 in 1985, ko je država dodala več kapacitet jedrskih elektrarn, kot pa med letoma 2004 in 2014, ko je dodala vetrne in sončne kapacitete, so zdaj napovedi veliko bolj spodbudne. Kot piše Independent, je proizvodnja sončne, vetrne, biomase in hidroelektrarn v prvih šestih mesecih leta 2019 predstavljala 47,3 % proizvodnje električne energije v državi, 43,4 % pa je predstavljala energija iz premogovnikov in jedrskih elektrarn.

Glede na podatke, ki jih je julija objavil Fraunhoferjev inštitut, je bilo proizvedenih približno 15 odstotkov manj izpustov ogljikovega dioksida kot v istem obdobju lani. Vendar pa nekateri znanstveniki pripisujejo visoko proizvodnjo obnovljive energije v Nemčiji ugodnim vremenskim vzorcem in 'dogajanjem na trgu'. Obnovljivi viri energije v Nemčiji so sicer v porastu, a država se še vedno močno zanaša na premog, plin in lignit za proizvodnjo svoje električne energije.

Fabian Hein, iz Agora Energiewende, je za Deutsche Welle ocenil, da je bilo 20-odstotno povečanje proizvodnje vetra posledica zelo vetrovnih razmer v letu 2019.

Proizvodnja električne energije iz sončnih panelov se je povečala za šest odstotkov, zemeljskega plina za 10 odstotkov, delež jedrske energije v proizvodnji električne energije v državi pa je ostal skoraj nespremenjen. Uporaba črnega premoga se je v primerjavi s prvo polovico leta 2018 zmanjšala za 30 odstotkov, lignita pa za 20 odstotkov. Vendar se je v istem obdobju proizvodnja električne energije z zemeljskim plinom povečala za 10 odstotkov. Profesor Bruno Burger iz Fraunhoferjevega inštituta je dejal, da je upad rabe premoga posledica tržno usmerjene ''zamenjave goriva'' s premoga na plin.

Ogljična intenzivnost držav močno niha

Electricity Map omogoča, da s pomočjo številk, grafov in barv preverite ogljično intenzivnost oskrbe z elektriko v Evropi. Je interaktivni spletni prikaz ogljične intenzivnosti proizvodnje in čezmejnih pretokov elektrike ter s tem povezanih izpustov CO2 v dejanskem času (real-time). Prikaz vključuje tudi vremenske podatke in tako prispeva k oceni potenciala rabe sončne in vetrne energije v evropskih državah. Omogoča vizualizacijo hitrosti in smeri vetrov ter prekritosti evropskih območij z oblaki.

Nekaj zanimivih ugotovitev time-lapsa:

- Francija, Norveška in Švedska imajo vse leto nizke izpuste CO2 na proizvedeno kWh (zelena barva),

- ogljična intenzivnost drugih evropskih držav močno niha (od zelene prek oranžne in rjave do črne barve), predvsem v odvisnosti od vremena in naraščajočega deleža OVE v energetski mešanici,

- Švica močno spreminja svojo 'ogljično barvo': od svetlo zelene (izpusti pod 100 g CO2eq/kWh) do rjave (do 500 gCO2eq/kWh), odvisno od tega, koliko električne energije uvaža od svoje severne sosede Nemčije, ki se pri proizvodnji elektrike močno naslanja na premog.

Na zgoraj prikazanih električnih zemljevidih sveta in Evrope za leto 2018 je razviden vpliv vremena in narave na proizvodnjo elektrike. Kot je razvidno za primer Evrope, je Nemčija zelena, ko je na voljo veliko sonca in veter, torej ko so vremenske razmere ugodne. Ko te niso, je razvidno, da postane črna, torej preide na fosilne vire energije. Norveška, kjer prevladujejo hidroelektrarne, je ves čas zelena. Poljska, kjer prevladujejo termoelektrarne, je vse leto črno obarvana. Na spodnjem infogramu je razvidno, kako ogljično intenzivna je proizvodnja elektrike po državah EU. 

'Zmanjšanje porabe je ključno'

Kot trdi Greenpeace, lahko svet do sredine stoletja zadosti vsem potrebam po čisti energiji. Slovenija ima vse pogoje za izkoriščanje energije sonca, vode, vetra, trajnostne biomase in geotermalne energije, kar nam omogoča zadovoljitev vseh potreb po energiji. Po njihovem je ključno, da znižamo potrebe po energiji: "Najbolj sprejemljiva energija je tista, ki je ne porabimo. Zmanjšanje rabe energije in učinkovita raba proizvedene energije naj imata prednost pred gradnjo novih elektrarn. V času iskanja ustreznega izhoda iz krize je ključno, da ne razsipavamo z energijo, zato mora biti učinkovita raba energije ključna prednostna naloga politike izhoda iz krize. Z manjšo rabo energije se zmanjšajo stroški javnega sektorja in gospodarstva, to pa posledično pomeni prihranke javnega denarja in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Energetska sanacija javnih stavb in stanovanjskega fonda ima vrsto multiplikativnih učinkov: zmanjšanje stroškov, boljšo kakovost bivanja in ustvarjanje delovnih mest z oživitvijo gradbenega sektorja ter lesne industrije (les kot gradbeni material). Posebno pozornost je treba nameniti učinkoviti rabi energije v ranljivih gospodinjstvih s ciljem izkoreninjenja energetske revščine."

Dodaten argument za zmanjšanje potrebe po energiji je, da ta slabo vpliva na naše zdravje. Kot namreč dodaja dr. Močnik, "izpusti pri pridobivanju energije slabo vplivajo na zdravje. Na žalost obnovljivi viri niso nikakršna izjema. Kurjenje lesa za ogrevanje individualnih hiš je mogoče podnebno nevtralno (v resnici ni, vendar je bolje kot fosilna goriva), vendar so izpusti malih kurilnih naprav najpomembnejši vir onesnaženja zraka v Sloveniji in povsod okoli Alp. Male peči pobijajo ljudi. Zato je treba kurjenje centralizirati – tehnologija čiščenja je tudi veliko bolj učinkovita, hkrati je tako lažje vzpostaviti učinkovit nadzor."

Odpoved klimam, avtomobilom in ogrevanju na fosilna goriva

Dr. Močnik prav tako poudarja, da bo na koncu treba zmanjšati porabo – to je dejstvo. A kaj to pomeni za naše življenje? Dr. Močnik odgovarja, da je, koliko bomo morali spremeniti svoj življenjski slog, odvisno od tega, kakšen standard imamo: "Težko je pričakovati, da se bodo razvijajoče družbe odrekle razvoju. Razviti se bomo morali odreči nekaterim ugodnostim. Hlajenje s klimatskimi napravami porabi ogromno energije, vožnja z avti je strašno neučinkovita (120.000 avtomobilov pride v Ljubljano vsak dan, povprečno z 1,2 človeka), potreben je prehod na javni prevoz, ogrevanje s fosilnimi gorivi je treba zamenjati z biomaso (centralizirani sistemi daljinskega ogrevanja)."

Kot izpostavlja, bi morali na ravni države resno organizirati javni promet in defavorizirati avtomobile: "Zares, ne samo deklarativno: brez parkirišč v mestih. Preiti bi morali na obnovljive vire toplote za ogrevanje – takoj. Najverjetneje bi bilo treba ukiniti individualna kurišča/peči na kakršnakoli goriva."

Kot opozarja, moramo nehati načrtovati in govoriti ter začeti ukrepati: ''Takoj. Ne smemo čakati na optimalne ukrepe, pač pa moramo začeti ukrepati. Učinkovitost ukrepov je treba meriti in jih prilagajati, da so vedno bolj učinkoviti. Zdaj." 

IPCC: 'Potrebni so radikalni ukrepi'

Pa smo kot družba pripravljeni na takšne spremembe? Potrebe po električni energiji se namreč zvišujejo: "Ne. IPCC je bil jasen: potrebni so radikalni ukrepi. Tu gre zares – ne smemo delati panike, vendar smo v podnebnih izrednih razmerah. Začeti je treba ukrepati in vzpostaviti jasen sistem zmanjševanja izpustov. Radikalno regulativo je treba vzpostaviti takoj, vloga države je tu ključna. Ne moremo pričakovati prostovoljnega ukrepanja posameznikov. To je tako, kot bi pričakovali, da bodo vsi vozili po omejitvah, če ne bi bilo nadzora. V Sloveniji prezgodaj umre 1700 ljudi zaradi umazanega zraka. O tem se ne sliši toliko kot o 20-krat manj žrtvah na cestah. Način regulative izpustov je tako lahko formalno enak kot ukrepi za izboljšanje prometne varnosti – omejitve in spodbujanje dobrih praks: javni promet, daljinsko ogrevanje na obnovljive vire sta najbrž najpomembnejša ukrepa, ki zadevata posameznike," sklene dr. Močnik.